Ima vesolje "zlobnega dvojčka"? Morda je prav to razlog, da sploh obstajamo

Zakaj vse skupaj (vesolje, gore, živali, mi ...) sploh obstaja?

To je eno ključnih vprašanj, ki si ga človeštvo zastavlja že od pamtiveka. A pravega odgovora nanj nimamo.

V tisočletjih so na to vprašanje poskušali odgovoriti miti, religije in filozofije, v zadnjem času pa se je v iskanje odgovora vključila tudi znanost.

In izkaže se, da je ta pri podajanju odgovora še najbolj uspešna, a žal je odgovor vse prej kot enostaven.

V vesolju sploh ne bi smelo biti snovi

V zadnjih sto in nekaj letih je fizika razvila model, s katerim razlaga, kako je sestavljena snov oziroma vse, kar lahko vidimo okoli nas.

Ta model se imenuje "standardni model fizike delcev", zajema pa vse vrste znanih (in hipotetičnih) delcev, iz katerih je zgrajena snov, ter opisuje njihove lastnosti in odnose med njimi.

S praktičnim preizkušanjem tega modela se je izkazalo, da je to trenutno najboljši model, kar ga premoremo, a kljub temu se v njem pojavljajo "luknje" z vprašanji, na katera nimamo odgovorov.

In eno od teh velikih vprašanj je verjetno najpomembnejše med vsemi: zakaj vsi ti delci sploh obstajajo, namesto da ne bi bilo ničesar?

V jedru te uganke stojita dve spoznanji sodobne fizike: prva, da vesolje ima začetek in druga, da za vsak delec snovi obstaja tudi njegov protidelec z drugačnimi lastnostmi – antidelec.

Po znanih zakonih fizike bi morala ob velikem poku, samem začetku vesolja, nastati enaka količina delcev (snovi/materije) in antidelcev (antimaterije).

Problem pa je, ker se ti delci ob stiku medsebojno izničijo, njihova masa pa se pretvori v čisto energijo.

Logična posledica teh spoznanj je, da v vesolju sploh ne bi smelo biti ne materije ne antimaterije, ampak samo čista energija.

Vendar pa je vse okoli nas, vključno z nami samimi dokaz, da se to ni zgodilo.

Zakaj ne, je eno največjih doslej še nerazrešenih vprašanj sodobne fizike in znanosti nasploh.

Je veliki pok ustvaril dve vesolji - naše in zrcalno?

Eden od načinov, kako pojasniti to očitno neravnovesje v korist snovi, je preprost: prekršiti znana pravila.

Ena od temeljnih idej kvantne fizike, katere del je standardni model delcev, pravi, da morajo biti zakoni fizike simetrični.

Oziroma: veljati morajo tudi, če bi snov bila zamenjana z antimaterijo, prostor prezrcaljen z leve na desno ter čas usmerimo v nasprotno smer. Ta simetrija se imenuje CPT-simetrija.

Ideja, ki bi razložila, zakaj je v našem vesolju prevladala snov, pa pravi, da je morda nekoč, v kaosu zgodnjega vesolja, kršitev simetrije CPT povzročila neravnovesje med materije in antimaterije tako, da je na vsako milijardo delcev bil ustvarjen en delec snovi več.

Nova študija, objavljena v reviji The European Physical Journal C, zdaj trdi, da so bile lokalne kršitve CPT-simetrije v zgodnjem vesolju morda mogoče zato, ker pravzaprav ne vidimo celotne slike, piše portal Popular Mechanics.

Z drugimi besedami: veliki pok je morda poleg našega ustvaril še zrcalno vesolje – takšno z nasprotno prostorsko usmerjenostjo in obrnjenimi časovnimi koordinatami, v katerem čas v primerjavi z našim dejansko teče nazaj.

Obe vesolji pa skupaj ohranjata simetrijo CPT kot celoto, znotraj vsakega posameznega vesolja pa se zdi, da so domnevno nespremenljivi zakoni fizike lokalno kršeni.

Ali obstaja način, da bi teorijo dvojnega vesolja dokazali?

Avtorji trdijo, da bi takšna lokalna porušitev simetrije v zgodnjem vesolju ustvarila dovolj veliko neravnovesje med materijo in antimaterijo, ki ga opazujemo danes.

"Model parnega vesolja ohranja geometrijsko celovitost simetrij prostor-časa, hkrati pa ponuja naravno okolje, v katerem je simetrija CPT lahko globalno ohranjena, lokalno pa porušena," so zapisali.

Menijo tudi, da bi lahko prvobitni gravitacijski valovi, nastali v tem inflacijskem obdobju, ali asimetrije nevtrinov nosili odtis asimetrij CPT iz zgodnjega vesolja.

Njihova teorija pa bi lahko vplivala tudi na naše razumevanje drugih dolgoletnih kozmoloških skrivnosti, kot sta temna snov in temna energija, piše portal.

Znanstveniki pa odgovor na vprašanje, zakaj obstajamo, iščejo še na druge načine. O enem od njih smo pisali v člankih: Velika tekma za odgovor na vprašanje: "Zakaj obstajamo?" in Fiziki razrešili eno največjih ugank (VIDEO)