Po rekonstrukciji vlade bodo sredstva ministrstva za izobraževanje razdeljena med tri ministrstva - za vzgojo in izobraževanje, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za gospodarstvo, turizem in šport. Skupno bodo prerazporedili sredstva v višini 2,7 milijarde evrov.
Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je pojasnil, da se po reorganizaciji vlade s predlaganim rebalansom ukinja sprejeti finančni načrt prejšnjega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pravica porabe pa se prenese na tri ministrstva: poleg ministrstva za vzgojo in izobraževanje še na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kamor se je preselilo področje športa.
Nekdanjemu ministrstvu za izobraževanje so bila zagotovljena sredstva v višini 2,7 milijarde evrov, od tega novemu ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ostaja 1,8 milijarde, kar predstavlja 11 odstotkov državnega proračuna, je pojasnil državni sekretar. Od tega je 95 odstotkov sredstev namenjenih za tekoče transferje, med katerimi prevladujejo transferji v javne zavode, vrtce, osnovne in srednje šole ter subvencije posameznikom in gospodinjstvom.
Velika večina sredstev je namenjena osnovnemu šolstvu, in sicer 1,2 milijarde evrov, kar je skoraj dve tretjini celotnega proračuna ministrstva, je še pojasnil Černilec. Namenjena pa so izvedbi programov s področja osnovnošolskega izobraževanja, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ter zagotavljanja enakomernega deleža vključenosti otrok v glasbene šole.
Srednješolskemu področju je namenjenih 426 milijonov evrov, kar je slabih 24 odstotkov celotnega proračuna ministrstva. Ta sredstva zagotavljajo za izvedbo programov na vseh ravneh srednješolskega izobraževanja, tudi s poudarkom na povečevanju veščin in kompetenc za najbolj deficitarna področja. Poleg tega so letos rezervirali 19 milijonov evrov za investicije v srednje šolstvo.
Za predšolsko vzgojo 50 milijonov evrov
Za predšolsko vzgojo je zagotovljenih 50 milijonov evrov, glavnina za subvencioniranje plačil staršem za drugega in vse nadaljnje otroke v vrtcu. Za subvencije za prehrano učencem in dijakom ter oskrbnin v dijaških domovih pa je namenjenih 54 milijonov evrov.
Področjem visokega šolstva, znanosti in inovacij pa po besedah državnega sekretarja na tem ministrstvu Matjaža Krajnca po “delitvenem rebalansu” pripada 846 milijonov evrov, na vsebinski ravni pa večjih sprememb glede na veljavni proračun ne prinaša. Za 1,8 milijona evrov pa se denimo povečujejo sredstva iz naslova interventnega zakona za blaženje posledic draginje.
Višina sredstev za področji znanosti in informacijske družbe se ne spreminja in znaša 370 milijonov evrov, za financiranje projektov s področja tehnologije in inovacij pa 425 milijonov. V okviru načrta za okrevanje in odpornost pa so načrtovana sredstva v višini 65 milijonov evrov, med drugim za izgradnjo veterinarske fakultete.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je ob tem opozorila, da se znižujejo sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost za potrebe novih prostorov medicinske fakultete. Krajnc je pojasnil, da so morali na zahtevo Evropske komisije znižati črpanje sredstev iz sklada, v vladi pa so se dogovorili, da vsako ministrstvo najde možnosti za to. Na ministrstvu za visoko šolstvo so ocenili, da gre pri medicinski fakulteti za enega od “potencialno bolj kritičnih projektov”, saj lahko zaradi možnih pritožb in revizij pride do zamika. Je pa Krajnc zagotovil, da kljub izločitvi iz nepovratnega dela sklada časovnica projekta ostaja enaka, le da za njegovo financiranje iščejo alternativne vire.
Jerajevo je zanimalo tudi, zakaj se v rebalansu znižujejo sredstva za pedagoške poklice. Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Černilec je pojasnil, da so razpisali štipendije za najbolj deficitarne poklice, a je bilo na razpis premalo prijav.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
