Po spremembi pravil za zasebne veterinarje stranka Resnica predlaga umik zakona

Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo nedavno sprejelo spremembe pravilnika, na podlagi katerih zasebnim veterinarskim ambulantam ni več treba zagotavljati 24-urnega dežurstva veterinarske službe, so danes v poslanski skupini Resnica vložili predlog za umik predloga novele zakona o veterinarstvu. V njem so se namreč zavzemali za enako ureditev.

Potem ko je koalicija pred več kot dvema mesecema obravnavo predloga novele zakona o veterinarstvu, s katero naj bi na predlog poslanske skupine Resnica s prvopodpisano poslanko Katjo Kokot jasneje razmejili tržno veterinarsko dejavnost od javne, spremenili pa bi tudi ureditev zagotavljanja 24-urnega dežurstva veterinarske službe, zaradi nasprotovanja veterinarske stroke prestavili na čas po poletnih počitnicah, pa so danes v poslanski skupini vložili predlog za njegov umik.

Ministrstvo za kmetijstvo je namreč na začetku julija sprejelo spremembe pravilnika, v okviru katerih so črtali člen, ki določa, katere veterinarske ambulante morajo izvajati neprekinjeno veterinarsko službo "izven rednega delovnega časa z dežurstvom ali stalno pripravljenostjo v okviru lastne veterinarske organizacije ali s pogodbo z drugo veterinarsko organizacijo".

Med temi so veterinarske ambulante, ki opravljajo dejavnost javne veterinarske službe preventivnega cepljenja hišnih živali proti steklini in izdaje veterinarskih spričeval zanj, veterinarske ambulante, ki opravljajo storitve javne veterinarske službe na podlagi javnega razpisa, ter veterinarske bolnice in klinike.

Zasebnim veterinarjem ni več treba dežurati

Po nedavnem poročanju portala Necenzurirano pa to dejansko pomeni, da zasebnim veterinarskim ambulantam po novem ni več treba zagotavljati dežurstva. Po navedbah portala te spremembe ustrezajo lastnikom zasebnih veterinarskim ambulant in tudi poslanki Katji Kokot. Rahljanje pogojev glede zagotavljanja dežurne službe ji namreč odpira pot do morebitnega ponovnega odprtja lastne veterinarske ambulante, ki jo je zaprla leta 2022, kot razlog za to pa navedla previsoke stroške.

Da je bil osnovni namen spremembe pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, urediti stalno pripravljenost na ravni, kot jo določa zakon o veterinarstvu, so za STA konec julija pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Spremembe pravilnika po njihovih zagotovilih tudi ne vplivajo na izvajanje neprekinjene veterinarske službe.

Po zagotovilih ministrstva tako tudi v prihodnje ostajata "vzpostavljeni mreža izvajalcev javne veterinarske službe za naloge najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, ki pokriva celoten teritorij države, in pogodbena ureditev, po kateri mora veterinarska organizacija, ki ni vključena v mrežo, uporabnike jasno obvestiti, katera veterinarska organizacija zagotavlja nujne veterinarske storitve, če teh zunaj rednega delovnega časa ne zagotavlja sama," so navedli.

Po pojasnilih pristojnih sicer dogovori med veterinarskimi organizacijami niso regulirani. "Sistem zato ne temelji na preusmerjanju vseh nujnih primerov na eno ustanovo," so dodali.

Nespremenjena ob tem po njihovih pojasnilih ostaja tudi zakonska dolžnost nudenja nujne veterinarske pomoči, pri čemer gre za najbolj nujen interventni poseg, katerega namen je rešiti življenje živali oz. odpraviti neposredno življenjsko ogroženost. "Veterinar v skladu z zakonom nujne veterinarske pomoči ne sme odkloniti. Ta je vezana na poklic veterinar, in ne na organizacijo, ki izvaja veterinarske dejavnosti. Zakon tako tudi ne določa mreže za vzpostavitev nujne veterinarske pomoči," so pojasnili.

Kokot je sicer konec junija za STA v zvezi s predlogom novele zakona o veterinarstvu, ki ga zdaj v poslanski skupine Resnice umikajo, pojasnila, da gre v smeri, da se v vsaki regiji organizira najmanj ena dežurna veterinarska ambulanta, klinika ali bolnišnica, ki ima za to ustrezno usposobljen kader, dovolj zaposlenih in primerno opremo za obravnavo urgentnih primerov.

"Trenutna ureditev, po kateri država v dežurstvo vključuje praktično vse veterinarske ambulante, tudi tiste, ki nimajo dovolj kadra, specializiranega znanja ali ustrezne opreme za nujno pomoč, ni sprejemljiva," je izpostavila.

Pomisleke glede novele zakona so sicer izrazili v strokovnih krogih. Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani sta denimo v skupni izjavi opozorili, da pri pripravi predloga nista sodelovali. "Predlog zakona po naši oceni pomeni tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden glavnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti Slovenije," so navedli.