Pobudniki referenduma prinesli 44.600 podpisov, referendum bo predvidoma jeseni

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki danes vložili v državni zbor. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pred vložitvijo zahteve pa so ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona, saj gre za odnos do demokracije. V opozicijskem Gibanju Svoboda medtem že napovedujejo aktivno vključitev v kampanjo pred referendumom.
Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisani nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.
Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave.
Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot je pojasnil, je politična večina večkrat poudarila, da bodo preiskovali civilno družbo, nevladne organizacije in "je bilo jasno, čemu je ta novela namenjena".

"Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom".
Tudi po besedah Gantarja se bo na referendumu odločalo o tem, "ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali bo ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode". Zbrani podpisi pod zahtevo so tako, kot je dejal, prvi korak, nadaljnji pa bo, da animirajo državljanke in državljane, da gredo na referendum in glasujejo proti zakonu.
Juri je pojasnil, da v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, tudi sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali tudi pri zbiranju podpisov. "Demokratična fronta mora biti čim širša," je menil.
Gibanje Svoboda že napovedalo aktivno vključitev v referendumsko kampanjo
V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni medtem pritrjujejo pobudnikom referenduma. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin se je v izjavi zahvalila vsem, ki so oddali svoj podpis zato, da "preprečimo zlorabo parlamentarnih preiskav".
Kot je dejala, se želi z novelo zakona, ki bo predmet referendumskega odločanja, "uvesti politično policijo, za jesen pa je napovedan zakon, ki bi želel politični vpliv razširiti še na tožilstvo". Pri tem je poudarila, da v Gibanju Svoboda nasprotujejo vsem poskusom vplivanja na neodvisne institucije. V referendumsko kampanjo pa se bodo aktivno vključili, je napovedala.
Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj je pojasnila, da so pri zbiranju podpisov pod referendumsko zahtevo tudi sami sodelovali. Zbrani podpisi so po njenih besedah jasno sporočilo, da si ljudje ne želijo slabljenja varovalk proti zlorabi oblasti.

Tudi poslanec SD Damijan Bezjak Zrim meni, da se z novelo jemlje pravne varovalke. Pričakuje, da bosta čim prej ustanovljeni omenjeni preiskovalni komisiji. Kot kontradiktorno je označil, da želi vlada po eni strani "zaostriti zakonodajo oz. zmanjšati pravno varnost, po drugi strani pa se z vsemi sredstvi bori proti temu, da bi preiskovalne komisije sploh bile ustanovljene, kar je v nasprotju z ustavo".
Ali se bodo aktivno vključili v kampanjo pred referendumom, v SD še niso odločali, sam pa za to ne vidi zadržkov, je pojasnil.
Kot je predvideno, DZ referendum z odlokom razpiše v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Kolegij predsednika DZ se bo v sredo dogovoril o sklicu izredne seje DZ, na kateri bodo predvidoma v četrtek obravnavali zahtevo za razpis referenduma. Pred tem mora predlog akta pripraviti matično delovno telo DZ. Danes so se sicer že pojavila nekatera ugibanja, ali bo v času dopustov v DZ zagotovljena sklepčnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje