V dolini Triglavskih jezer bi porušili jez

Vodna pregrada na potoku Močivec je bila tik nad Kočo pri Triglavskih jezerih na pobudo Planinskega društva Ljubljana Matica zgrajena leta 1948, in sicer za malo hidroelektrarno, ki bi zamenjala bencinski agregat ob planinski koči. Jez ni bil nikoli v uporabi, a po skoraj osmih desetletjih še vedno spreminja delovanje enega najbolj občutljivih vodnih okolij v Triglavskem narodnem parku (TNP).

Javni zavod TNP, ki si že več let prizadeva za odstranitev jezu, se je skupaj z Inštitutom za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo, Planinsko zvezo Slovenije in drugimi lotil priprave študije z oceno možnosti odstranitve jezu. Prvo delavnico so organizirali lani septembra, prve rezultate pa so predstavili prejšnji mesec.

V kratkem pričakujejo še zadnje soglasje pristojnih institucij glede odstranitve jezu. Kot je povedala Polona Pengal iz inštituta Revivo, kjer si prizadevajo za odstranitev več jezov po Sloveniji, se je jez Močivec izkazal kot en redkih, pri katerem državne službe, ki morajo podatki soglasje, niso bile že a priori proti.

Pri drugih 50 pregradah, katerih odstranitev so že predlagali, so bili deležni striktnega nasprotovanja. Jez Močivec bi bil lahko tako prvi primer odstranitve v slovenskem prostoru, medtem ko v Evropi jezove odstranjujejo že več kot 20 let, in sicer več kot 500 na leto. Podatki kažejo, da je v Evropi na rekah več kot milijon pregrad, od tega veliko nefunkcionalnih.

Odstranitev jezu Močivec sicer ne bi imela bistvenega ekološkega vpliva, saj gre že v osnovi za ekosistem z nizko biodiverziteto, poleg tega je zajezitev relativno majhna. Bi pa imela odstranitev velik psihološki in simbolni pomen, je prepričana Pengal. Spodbudila bi lahko začetek odstranjevanja tudi drugih nefunkcionalnih rečnih pregrad po državi.

Kako izvesti rušenje v enem najbolj občutljivih delov Julijskih Alp?

Odstranitev jezu na osrednjem območju TNP je sicer problematična z vidika izvedbe. Zahteva gradbena dela v najbolj občutljivem delu Julijskih Alp in vprašanje je, kako 70 kubičnih metrov betona, kamna in železa odstraniti, je povedal vodja oddelka za prostor v javnem zavodu TNP Aleš Zdešar.

Zaradi varstvenega režima se gradbenih odpadkov ne sme odložiti v naravo okolje in kot edina možnost se kaže odvoz materiala s helikopterjem. Število helikopterskih prevozov bi lahko morda zmanjšali, če bi kamniti del ločili od betonskega in železnega, kar pa bi pomenilo dodatne gradbene posege v tem prostoru. "Čeprav imajo tudi helikopterski leti vpliv na naravo, je na dolgi rok neko kratko obdobje helikopterskih letov vseeno bolj sprejemljivo, kot da pustimo jez, da razpade sam od sebe," ocenjuje Zdešar.