Tornado, ki se je včeraj zvečer razvil nad Ilirsko Bistrico, je poškodoval 11 hiš. Kako pa sploh nastane? Tornado nastane v vrtenju v supercelični nevihti. Če je vrtenja dovolj, lahko zračni tlak pade, ta rotacija pa pride do tal.
Nad Ilirsko Bistrico je včeraj zvečer malo po 20. uri nastal tornado, ki je v kraju Koseze odkril in poškodoval enajst hiš. Kot je za N1 povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, je na štirih hišah odnesel celotno streho z deli ostrešja, zato so morali stanovalci te zapustiti. Ranjenih k sreči ni bilo.
Agencija RS za okolje (Arso) je na postaji v Kosezah pri Ilirski Bistrici izmerila najmočnejši sunek vetra – 107 kilometrov na uro. Dežurni vremenoslovec Andrej Velkavrh je sinoči za N1 dejal, da nevihtna celica na radarski sliki ni bila tako izrazita, torej je šlo za zelo kratek pojav.
Velkavrh je pojasnil še razliko med trombo in tornadom. “Tromba nastane na vodi, ker sesa vodo, drugače pa gre pravzaprav za enak pojav. Gre za supercelično nevihto, ob kateri pride do vrtenja, in če je tega dovolj, lahko zračni tlak pade, ta rotacija pa pride do tal,” je pojasnil Velkavrh.
Na videoposnetku, ki ga je na družbenih omrežjih z uporabniki delil tudi Arso, se vidi razmeroma širok vrtinec, znotraj katerega so prisotni tudi zelo močni, a majhni vrtinci, ki imajo premer le nekaj metrov.
“Ti vrtinci so pri nas precej redki. Bolj izraziti so predvsem ob morju, in sicer v poznem poletju in na začetku jeseni, saj tam zaradi toplega morja nastanejo veliki kontrasti. Takrat se zgodi dodatna labilizacija ozračja, torej ozračje postane nestabilno, nestabilnost pa vodi v nastanek neviht. V notranjosti Slovenije so takšni pojavi bolj redki. Oziroma so vsaj v preteklosti bili,” je še pojasnil Velkavrh.
Zadnji dokumentirani tornado, ki je po pisanju portala Neurje.si pri nas naredil precej škode, je najbolj prizadel vas Hotedršica na Notranjskem, 23. avgusta 1986. Nastal je na območju Javornika nad Hotedršico in potoval vse do Ljubljanskega barja. Za seboj je pustil 34 km dolgo in od 100 do 300 metrov široko sled opustošenja. Veter v samem vrtincu naj bi dosegal hitrosti od 216 do 360 kilometrov na uro, vrtinec pa naj bi potoval s hitrostjo od 32 do 58 kilometrov na uro, so še zapisali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje