Ob dražjem ogrevanju je marsikdo pomislil na energetsko sanacijo domovanja. Pri takšnem projektu se hitro pojavi kar nekaj vprašanj. Koliko bi s sanacijo prihranil in kdaj naj se je lotim? In najpogostejše vprašanje: se mi bo vložen denar v energetsko sanacijo povrnil?
Tokratna jesen in zima sta minili v znamenju podražitev ogrevanja. Rasle so cene kurilnega olja, elektrike, prebivalce nekaterih mest so razburjale vse dražje položnice za daljinsko ogrevanje. Prav zato smo postali bolj pozorni na to, koliko energije porabimo za ogrevanje in koliko bi lahko privarčevali.
K varčevanju lahko močno pripomore dobro izoliran objekt. Kot opozarja energetski svetovalec pri svetovalnici Ensvet, ki pod okriljem Eko sklada v 59 pisarnah po Sloveniji ponuja brezplačno energetsko svetovanje, Ludvik Hriberšek, je treba v trenutni energetski krizi predvsem optimizirati porabo energije: “Nihče izmed nas ni tako bogat, da bi lahko z energijo neučinkovito ravnal.” Zato svetuje, da ljudje denar raje kot v drage avtomobile vložijo v sodobne ogrevalne naprave in boljše fasadne sisteme.
Vendar energetsko saniranje hiš in stanovanj ni poceni. Marsikdo zato ob tem misli, da se mu investicija ne bo nikoli povrnila ter da se bolj izplača le znižati temperaturo v stanovanju. Kot pravi Hriberšek, lahko nekaj energije privarčujemo tudi tako. “Če znižamo povprečno temperaturo v stanovanju z 22 na 18 stopinj Celzija, bomo porabili od 20 do 28 odstotkov manj energije,” je ocenil.
Vendar lahko s celovito obnovo bivalnih prostorov prihranimo še več. Po Hriberškovih besedah lahko z energetsko sanacijo privarčujemo od 20 do 50 odstotkov energenta. “Najslabše je ostati pasiven in reci, da se sanacija ne izplača.”
Glavno vprašanje: Se vloženi denar v energetsko sanacijo povrne?
Kljub zgovornim ocenam, koliko energije lahko s sanacijo prihranimo, pa veliko ljudi še vedno dvomi, da se jim bo investicija v prenovo objekta povrnila. Energetski svetovalec Hriberšek takšen pomislek zavrača. “S tem se nikakor ne morem strinjati. Še posebej, ker je mogoče koristiti nepovratna denarna sredstva Eko sklada,” opozori. Po njegovih besedah se pri večini ukrepov v sklopu energetske sanacije investicija povrne v manj kot desetih letih.
Račun za ogrevanje pa bo seveda znatno nižji že takoj v naslednji kurilni sezoni.
PROFIMEDIA
Konkreten primer: za najmanj 40 odstotkov nižji stroški ogrevanja
Konkreten primer našega bralca: z ženo, oba sta v pokoju, imata na podeželju v lasti hišo iz 70-ih let prejšnjega stoletja, v kateri živita sama. Pred leti sta stara, dotrajana okna zamenjala za energetsko bolj učinkovita, kasneje pa sta poskrbela tudi za izolacijo hiše, energetsko sta sanirala fasado. To zimo sta zato imela, kot je povedal za N1, za 40 do 50 odstotkov nižji račun za ogrevanje.
Pri tem se postavi vprašanje, kaj vse je treba zamenjati in prenoviti, da čim več prihranimo. Kot opozarjajo v svetovalnici Eko sklada, se je treba sanacije lotiti predvsem preudarno in premišljeno. “Večina se loti zamenjave oken in vrat, potem se loti gradnje toplotne izolacijske fasade, izolacije podstrešja ali prenove prezračevalnega sistema,” korake opiše Hriberšek. Kot še doda, se lahko že z zamenjavo oken in vrat ter gradnjo toplotne izolacijske fasade močno približamo 50-odstotnemu prihranku energenta.
Hriberšek vsem, ki o energetski sanaciji razmišljajo, svetuje, da z merjenji spremljajo porabo energije ter pregledujejo obračune porabljene energije, saj se bodo tako lažje odločili o investicijah. Prav tako priporoča pogovor z energetskim svetovalcem ali obisk gradbenega sejma, na katerem bodo tehnične rešitve lahko videli v praksi.
Prav ob koncu zime prihaja tudi najboljši čas za saniranje bivališča. Kot pravi energetski svetovalec, je za menjavo ogrevalnega sistema najbolj primeren čas zunaj kurilne sezone. “Za menjavo vrat in oken ter izolacijo objekta pa je z izjemo zime primerna večina leta.”
Za obnovo na voljo tudi subvencije
Za najrazličnejše ukrepe pri energetski sanaciji lahko gospodinjstva dobijo tudi nepovratne denarne spodbude Eko sklada. Gre za subvencije in kredite, prejemniki pa morajo nato pri obnovi upoštevati nekatere pogoje. Hriberšek pri tem izpostavlja pravilo, po katerem se denarne spodbude povečajo do 30 odstotkov vrednosti investicije, če investitor v sanacijo vključi tri ukrepe.
Borut Živulovič/BOBO
To bi torej veljalo, če bi na primer nekdo menjal okna, gradil izolacijsko fasado in toplotno izoliral podstrešje. Kot je pojasnil energetski svetovalec, bi se v tem primeru višina spodbude pri gradnji izolacijske fasade z 12 evrov na kvadratni meter zvišala do najvišje možne spodbude 18 evrov. Enako bi veljalo pri izolaciji podstrešja, pri menjavi oken pa bi investitor namesto 150 evrov na kvadratni meter zastekljene površine prejel do 225 evrov.
Hriberšek je pri tem omenil še subvencije za nakup novih kurilnih naprav, ki v nekaterih primerih znašajo celo do 50 odstotkov vrednosti naprave. Izpostaviti pa velja tudi denarne spodbude za socialno ogrožena gospodinjstva. Ta lahko med drugim za zamenjavo kurilne naprave s kurilno napravo na lesna goriva prejmejo 100-odstotno denarno spodbudo v najvišji vrednosti 8.000 evrov.
Prav subvencije Eko sklada lahko dokončno prepričajo gospodinjstva, da se odločijo za energetsko sanacijo. Skupna odločitev je še posebej pomembna v večstanovanjskih stavbah, kjer se morajo s kakršnimikoli prenovami praviloma strinjati vsi stanovalci. Po Hriberškovem mnenju bi moral upravnik objekta stanovalce o pomembnosti sanacije ozaveščati in jim predstaviti primere dobrih praks. “Če bi pomisleki o sanaciji izvirali iz slabše finančne situacije nekega gospodinjstva, bi lahko tisto stanovanje prenovili tudi s pomočjo 100-odstotne denarne spodbude Eko sklada,” je še opozoril sogovornik.
