Na policiji pravijo, da so septembra letos sklenili nova štiriletna sporazuma za dobavo solzivca, ker so lani kupili ves solzivec, predviden v sporazumu, ki so ga sklenili leta 2019. Lani so torej kupili plinska sredstva v količinah, predvidenih za tri leta.
Septembra, tik pred nizom protestov, na katerih so policisti uporabili velike količine plinskih sredstev, popularno imenovanih solzivec, je policija z dvema dobaviteljema sklenila štiriletna sporazuma za dobavo plinskih sredstev ter drugih sredstev za “pasivizacijo”. Sporazuma je policija sklenila, čeprav je leta 2019 z istima dobaviteljema sklenila sporazuma za štiriletno obdobje med letoma 2019 in 2022. Leti 2021 in 2022 sta torej vključeni tako v sporazuma, sklenjena 2019, kot sporazuma, sklenjena septembra letos.
Pojasnilo policije smo dobili deset dni po tem, ko smo ji prvič poslali vprašanje, zakaj je septembra sklenila okvirna sporazuma. Razlog je, kot pravijo na policiji, da so v letu 2020 “izdobavili” vsa sredstva iz štiriletnih okvirnih sporazumov, sklenjenih leta 2019.
To pomeni, da je policija lani kupila plinska in druga pasivizacijska sredstva v količinah, ki jih je predvidevala za tri leta. V letu 2020 je namreč kupila sredstva, ki so bila predvidena za leta 2020, 2021 in 2022.
Kaj je kupila policija
Na vprašanje, zakaj so to storili, s policije še vedno nismo dobili natančnega odgovora. Zapisali so samo, da so se dobave dodatno prilagajale potrebam enot policije oziroma njihovi presoji o potrebnih količinah.
Spodaj sta izseka iz okvirnih sporazumov s podjetjema Group 22 in Perigon, ki prikazujeta predvideno nabavo plinskih in drugih sredstev v letih 2019 in 2022.
Izsek iz okvirnega sporazuma med policijo in Group 22
Izsek iz okvirnega sporazuma med policijo in Perigonom
Vsota cen za sredstva iz sporazuma z Group 22 za celotno obdobje je dobrih 185.000 evrov z DDV, za sredstva podjetja Perigon pa slabih 96.000 evrov z DDV.
Sporazuma sta določala, da lahko policija v posameznem letu naroči tudi več ali manj sredstev od količine, ki je predvidena za tisto leto. Pod pogojem, da je skupna količina v štiriletnem obdobju, ki ga pokriva sporazum, taka, kot je določena v sporazumu.
Po menjavi vlade nabave brez pogodb
Okvirna sporazuma določata, da mora policija s podjetjema za vsako dobavo skleniti pogodbo. Tako je oktobra 2019, kmalu po sklenitvi sporazumov, policija z Group 22 in Perigonom sklenila pogodbi za nakup sredstev, predvidenih za leto 2019. Januarja 2020 pa je sklenila pogodbi za količine, predvidene za leto 2020.
Pogodbe za poznejše dobave pa niso objavljene na spletnem portalu enarocanje. Zato ni mogoče natančno razbrati, kdaj in na kakšen način je potekala nadaljnja nabava. Marca lani je vlado Marjana Šarca zamenjala vlada Janeza Janše, ki je kmalu zamenjala tudi vodstvo policije.
Iz podatkov, ki so objavljeni, je mogoče sklepati, da se je policija za nabavo večje količine teh sredstev odločila po nasilnih protestih, ki so bili 5. novembra lani.
Kakšne so bile kadarkoli zaloge plinskih in drugih pasivizacijskih sredstev, ni mogoče izvedeti, saj policija podatkov ne razkriva. O zalogah tudi ni mogoče sklepati, kljub temu da je po naših neuradnih informacijah policija 5. oktobra letos porabila skoraj vsa sredstva, ki jih je imela takrat na zalogi. Takrat je Alojz Sladič iz Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi povedal, da so na protestih porabili več kot 400 plinskih nabojev in ročnih bomb.
Vemo sicer, koliko sredstev je policija kupila v letih 2019 in 2020, vendar ne vemo, koliko od teh sredstev je porabila za usposabljanje. Poleg tega ne vemo, kdaj policija plinska sredstva zavrže, ker jim poteče rok trajanja.
Konec septembra letos je policija vprašala vojsko, ali ji odstopi svoja plinska sredstva, je prva poročala POP TV. Iz tega ni bilo nič, saj naj bi se izkazalo, da vojska nima plinskih sredstev, ki bi bila primerna za policijsko uporabo. “Pri pregledu plinskih granat CS in plinskih nabojev 40mm CS, s katerimi razpolaga Slovenska vojska, je bilo ugotovljeno, da sredstvi nista primerni za uporabo zoper množico in na odprtem prostoru,” so pojasnili na policiji.
Nova sporazuma
Septembra letos je torej policija z Group 22 in Perigonom sklenila nova okvirna sporazuma. Cena sredstev iz sporazuma z Group 22 je 170.000 evrov, cena iz sporazuma s Perigonom pa slabih 86.000 evrov.
Spodaj sta izseka, ki prikazujeta predvideno dobavo.
Izsek iz okvirnega sporazuma med policijo in Group 22
Izsek iz okvirnega sporazuma med policijo in Perigonom
Pogodbe niso potrebne
Sporazuma sta podjetji podpisali 14. septembra, dan pred prvimi letošnjimi protesti, na katerih je policija uporabila plinska sredstva. Generalni direktor policije Anton Olaj pa ju je podpisal 20. septembra.
“Sklenitev pravne podlage je zgolj zaključek celotnega postopka javnega naročila, ki od začetka (objave) do sklenitve pravnega akta traja okvirno šest mesecev,” so nam sporočili s policije. Podjetji sta sicer pogodbena predračuna poslali julija letos.
Sporazuma za obdobje med 2019 in 2022 sta bila sklenjena na podlagi razpisa, na katerega sta se prijavila samo Group 22 in Perigon. Pri novih sporazumih razpisa ni bilo, ker je policija želela točno te artikle. Group 22 in Perigon pa sta zastopnika zanje za Slovenijo.
Sporazuma, sklenjena septembra letos, sta drugačna tudi v tem, da ne zahtevata podpisov pogodb za dobavo. Dovolj je pisno naročilo.
Dobav sredstev iz teh sporazumov ali ni bilo ali podatki o dobavah niso javno objavljeni. V sporazumih je določeno, da mora Group 22 sredstva dobaviti najpozneje 100 dni po pisnem naročilu, Perigon pa najpozneje 120 po naročilu.
“Dobave v letošnjem letu so bile v skladu z oddanim naročilom, ki je sledil zaključku vsakega od postopkov javnega naročila in podpisu okvirnega sporazuma. Dobave so se dodatno prilagajale potrebam enot policije oziroma njihovi presoji o potrebnih količinah,” so odgovorili s policije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!