Policija o izraelskem zbiranju informacij o nasprotnikih JEK2: To ni kaznivo dejanje

Policija je v zvezi z zbiranjem informacij izraelskega obveščevalnega podjetja Cyberglobes o nasprotnikih Jeka 2 pojasnila, da sam pregled in analiza javno dostopnih podatkov ne predstavljata kaznivega dejanja. Zato za zdaj v zvezi s tem ni suma kaznivega dejanja, prav tako policija ni prejela prijave morebitnih oškodovancev v tej zadevi.

Izraelsko obveščevalno podjetje Cyberglobes naj bi pomagalo pri zbiranju informacij o aktivistih, ki so v Sloveniji nasprotovali načrtovani gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), je prejšnji teden poročal izraelski časnik Haaretz. Med drugim naj bi poizvedovali za okoljskim aktivistom Jonasom Sonnenscheinom, slovenskim okoljevarstvenim gibanjem Mladi za podnebno pravičnost in Amnesty International Slovenija.

Na Policiji so danes za STA pojasnili, da na podlagi doslej razpoložljivih informacij sam pregled in analiza javno dostopnih podatkov ne predstavljata kaznivega dejanja. "Zato na podlagi doslej znanih informacij ne izhaja sum kaznivega dejanja, katerega storilec bi se preganjal po uradni dolžnosti, prav tako policija v zvezi z navedenim primerom tudi ni prejela prijave morebitnih oškodovanih oseb oziroma organizacij" so navedli.

Pri tem pa so poudarili, da mora biti tudi pri zbiranju in uporabi javno dostopnih podatkov spoštovan veljavni pravni red, zlasti pravila s področja varstva osebnih podatkov, zasebnosti in drugih zakonsko varovanih pravic. "Morebitna kršitev teh pravil pa sama po sebi še ne pomeni nujno tudi obstoja kaznivega dejanja, saj so posamezne pravice varovane tudi z drugimi pravnimi predpisi in ustreznimi postopki," so še dodali.

Po razkritju, da naj bi izraelsko obveščevalno podjetje zbiralo informacije o nasprotnikih Jeka 2, so se oglasili v SD. Poslanec Luka Goršek je v zvezi s tem na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje. V njem je med drugim vprašal, ali so pristojni državni organi preverili navedbe o domnevnem zbiranju podatkov o slovenskih državljanih in organizacijah ter ali država razpolaga s podatki o tem, kdo je naročil oziroma financiral takšne poizvedbe. Vprašal je še, katere ukrepe so pristojni državni organi sprejeli v zvezi z razkritji, ter kako bo država zagotovila zaščito državljanov pred morebitnimi nedovoljenimi obveščevalnimi aktivnostmi tujih akterjev.