V Italiji tik pred sprejetjem novega volilnega zakona. Kaj bi se spremenilo?

Italijanski senat je odobril predlog novega volilnega zakona, za katerega je glasovalo 113 članov zgornjega doma parlamenta v Rimu. 71 jih je bilo proti, dva vzdržana, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Glasovanje so spremljali ostri protesti opozicije. Več senatorjev je dvignilo transparente z napisom Ne zakonu o goljufiji.

Zagovorniki spremembo volilnega sistema utemeljujejo z argumentom, da zagotavlja stabilno vladajočo večino že od samih volitev. Italijanska opozicija pa je do reforme kritična. Vladajoči koaliciji očita, da volilni zakon spreminja iz bojazni, da bi ob ohranitvi trenutnega sistema na parlamentarnih volitvah prihodnje leto izgubila oblast.

Po obstoječi zakonodaji volivci v Italiji večino predstavnikov v parlamentu izvolijo po proporcionalnem volilnem sistemu, približno tretjina pa jih je v volilnih okrajih izvoljena po večinskem volilnem sistemu.

Predlog novega volilnega zakona medtem predvideva izključno proporcionalni volilni sistem, v katerem bi koalicija strank, ki bi osvojila najmanj 42 odstotkov glasov, v obeh domovih parlamenta prejela dodatne sedeže in si tako zagotovila večino. Če nobena stranka ali koalicija ne bi dosegla 42-odstotnega praga ali če bi glasovi za spodnji in zgodnji dom parlamenta dali različne rezultate, bi za razdelitev mest uporabili izključno proporcionalni sistem.

Spodnji dom parlamenta, poslanska zbornica, je zeleno luč spremembi volilnega zakona dal sredi julija. Senat je obravnavo predloga volilnega zakona začel 1. septembra.

Po 33 letih bi ponovno uvedli sistem preferenčnih glasov

Ena od najpomembnejših novosti, ki je bila dodana v senatu, je ponovna uvedba sistema preferenčnih glasov, ki so ga v Italiji odpravili leta 1993. Na vsakem volilnem lističu morajo biti za vsako stranko navedeni vsi kandidati posameznega volilnega okrožja. Predviden je vodilni kandidat ter šest dodatnih kandidatov, med katerimi bi volivci do trem dali prednostne glasove. Vladne stranke to novost predstavljajo kot možnost za volivce, da spet v večji meri sami izberejo svoje poslance in senatorje.

Nova je tudi obvezna opredelitev kandidata za predsednika vlade. Prav tako morajo vse stranke in koalicije predložiti volilni program.

Tudi v danes sprejetem predlogu pa ni določila o olajšanem zastopstvu za Slovence v parlamentu v Rimu. Senat je namreč prejšnji teden zavrnil dopolnilo, ki ga je v imenu levosredinske Demokratske stranke vložila senatorka Tatjana Rojc, amandma, ki ga je na predlog stranke Slovenska skupnost vložila Južnotirolska ljudska stranka, pa je senatni proračunski odbor označil za nesprejemljivega. Dopolnila, ki bi Slovencem omogočila predstavnika v parlamentu, so pred tem zavrnili tudi v poslanski zbornici.

Ker je senat v osnutek zakona vnesel spremembe, ga mora znova obravnavati in nato dokončno potrditi poslanska zbornica. Nova obravnava predloga zakona naj bi se začela 28. septembra, vladajoča koalicija pa po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA upa na sprejetje zakona do sredine oktobra.