Menu Item
Z razmahom družbenih omrežij so grožnje politikom in drugim javnim osebnostim vse pogostejše, v zadnjih tednih pa sta se zgodila celo fizična napada na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač in na poslanca SDS Branka Grimsa. V katerih primerih so politiki v zadnjem letu prijavili zapise, ki so vsebovali grožnjo, oziroma se je pregon zaradi grozilne vsebine začel po uradni dolžnosti, smo povprašali politične stranke, ministrstva, vladne službe ...
“Politični predstavniki so zaradi svoje vloge in funkcije med družbeno bolj izpostavljenimi, zato so pogosto tarča neprimernih zapisov, ki so sovražni, žaljivi, ustrahovalni, verbalno nasilni in imajo pogosto znake prekrška ali celo kaznivih dejanj, kot so razžalitve, obrekovanja, pa tudi grožnje in druge. Policija je v letošnjem letu obravnavala več deset primerov kaznivih dejanj groženj, ki so bila izvršena na škodo političnih predstavnikov,” so za N1 povedali na policiji. Kaznivo dejanje grožnje sicer opredeljuje 135. člen kazenskega zakonika, po katerem se pregon začne na predlog oškodovanca – izjema je bila prva polovica letošnjega leta, ko se je po sporni spremembi kazenskega zakonika v času tretje Janševe vlade pregon začel po uradni dolžnosti, če je bila grožnja uperjena proti visokim predstavnikom države (poslancem, državnim svetnikom, članom vlade …).
Na policiji so še poudarili, da napadi na predstavnike javnega življenja večinoma ostajajo na ravni verbalnih groženj, žalitev, sramotenja, žaljivega komentiranja, spletnega nadlegovanja in diskreditacij; v največ primerih gre za dejanja, storjena na spletu. “Fizični napadi, ustrahovanja so prisotni v manjšem obsegu,” so dodali.
135. člen kazenskega zakonika – Grožnja
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
VIR: pisrs.si
Prijave zaradi oglasov in groženj
Za konkretnejše podatke o verbalno nasilnih zapisih oziroma grožnjah, ki so jih v zadnjem letu prijavili politiki ali je bil pregon sprožen po uradni dolžnosti, smo se obrnili na parlamentarne stranke, ministrstva, vladne službe in kabinet predsednika vlade. Iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda so nam odgovorili, da niso prijavili nobenega tovrstnega primera. V kabinetu premierja Roberta Goloba pa so dejali, da prejemajo različna pisma in dopise državljanov, od pohval do pobud in tudi kritike. “V primeru, da kakšen dopis vsebuje konkretno grožnjo, ga v seznanitev posredujemo oddelku za varovanje predsednika vlade. Doslej smo zaradi zlorabe osebnih podatkov in krnitve ugleda predsednika vlade Roberta Goloba policiji prijavili tudi dva oglasa z lažnimi informacijami,” so navedli.
Na Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) pa so povedali, da so v času, ko urad vodi Petra Bezjak Cirman, policiji prijavili komentar k zapisu na vladnem profilu na Twitterju, ki je vseboval grožnjo s smrtjo premierju Golobu. V kateri fazi je postopek, na Ukomu niso seznanjeni. Po besedah naših virov je avtor grožnjo objavil pod svojim pravim imenom. Ukom, ki je skrbnik vladnega profila na Twitterju, je pred dnevi sicer pripravil “pravila komentiranja na družbenih omrežjih vlade”. Med drugim je pisce komentarjev pozval, naj se izogibajo objavam poniževalnih ali žaljivih vsebin in spodbujanja kakršnekoli oblike nestrpnosti ali diskriminacije. “Pridržujemo si pravico brisanja objav in blokiranja uporabnikov, ki bodo vztrajno kršili postavljena pravila,” so zapisali.
Dragan Barbutovski je v času, ko je bil vršilec dolžnosti direktorja Ukoma, policiji prijavil grožnjo s fizičnim napadom, ki je je bil deležen na Twitterju. Kot je navedel, je policija zadevo predala na tožilstvo, podatka, v kateri fazi je postopek, pa nima. Na istem družbenem omrežju je bil grožnje deležen tudi minister za delo Luka Mesec. Točnega zapisa se sicer Mesec ne spomni, po njegovih besedah pa je šlo besedilo v smeri, da naj bi ga oziroma da ga bo avtor tvita ustrelil. Minister za delo nam je še dejal, da so ga o grožnji in uradni prijavi obvestili kriminalisti, sam pa nadaljnjih postopkov ni zahteval.
Nekdanjemu poslancu Levice grozili s smrtjo mladoletnega otroka
V Levici so sicer poudarili, da se predstavniki njihove stranke redno soočajo z grožnjami in žaljivkami, izrečenimi na spletu. “Politika Levice je, da policiji ne prijavljamo vsake tovrstne objave, saj menimo, da vir problema niso anonimni spletni komentatorji, temveč organizirana medijska in spletna mreža SDS, ki podžiga in razpihuje tovrstno početje,” so izpostavili. Ob tem so v Levici dodali, da je bila policiji spomladi letos naznanjena anonimka, ki je bila oddana v poštni nabiralnik strankinih prostorov v Trbovljah. Vsebina njenega sporočila je šla v smeri: Pobili vas bomo, kot ste vi pobijali leta 1945.
V Levici so navedli tudi grozljiv primer iz leta 2020. Takratnemu poslancu Levice Primožu Siterju je avtor zapisa na spletu grozil, da bo njegovemu otroku prerezal vrat. Ker pri tem ni skrival svoje identitete in ker se je grožnja nanašala na mladoletnega družinskega člana, je Siter dejanje naznanil policiji, ki je podala ovadbo. Po navedbah Levice je storilec na sodišču izrekel opravičilo in se skliceval na to, da ga je h grožnji napeljala medijska propaganda. Zato Siter ni zahteval zaporne ali denarne sankcije; zadovoljil se je z uradnim opravičilom, zavedenem v sodnem spisu.
Groženj in žaljivk sta bila v času, ko sta bila poslanca Levice, deležna tudi Boštjan Koražija in Violeta Tomić. Ta je na domač naslov prejela tudi bel prah, v pisarno stranke pa tekočino, ki je spominjala na kislino. V obeh primerih se je sicer izkazalo, da ni šlo za škodljivo snov, vendar pa Tomić meni, da bi morala policija tudi v takšnih primerih najti storilce, da bi ti nosili stroške postopkov. Spominja se tudi, da je kot poslanka prejela iz kosti narejen križ, ko so policisti ugotovili, da ni šlo za človeške kosti, pa so ji svetovali, naj se ne vznemirja.
V Levici torej kot na glavnega krivca za razraščanje groženj kažejo na SDS in na njeno spletno mrežo. V Janševi stranki na drugi strani poudarjajo, da so njihovi člani in simpatizerji groženj in verbalnega nasilja deležni vsak dan. “Vidni člani stranke v svoje poštne nabiralnike že leta prejemajo grozilna pisma. Poslancem in zaposlenim v poslanski skupini SDS vsak dan grozijo tudi posamezniki pred državnim zborom,” so na naša vprašanja o grožnjah njihovim politikom v zadnjem letu odgovorili v SDS. Ob tem so poleg fizičnega napada na Branka Grimsa izpostavili tudi grozilna pisma, ki jih je prejšnji teden v domač poštni nabiralnik dobila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Fotografijo pisem je objavila na Twitterju.
V katero kategorijo spada oseba in njena dejanja, ki v enem dnevu odda na treh različnih poštah spodnje “voščilnice” poslane na moj naslov?
— Jelka Godec (@jelka_godec) November 4, 2022
Iz nabiralnika jih pobere moj otrok. @policija_si pic.twitter.com/e8OXcluwZF
Pripravljen predlog sprememb kazenskega zakonika
V Novi Sloveniji so, kot so nam dejali, lani prijavili grožnje in pljunke, ki jih je bil pred parlamentarno zgradbo deležen njihov poslanec Jožef Horvat, ter grozilno pismo z nabojem, ki ga je prejel predsednik stranke in takratni obrambni minister Matej Tonin. Spomnimo, da so oktobra lani pisemsko pošiljko z vojaškim nabojem kalibra 7,62 milimetra po navedbah Generalne policijske uprave prejeli takratni predsednik vlade Janez Janša, trije ministri in trije poslanci. V večini pošiljk so bili tudi listi z grozilnimi vsebinami. Štirje prejemniki grozilnih pisem so podali predloge za pregon.
V začetku letošnjega leta pa je 41 politikov takratne formalne in neformalne koalicije prejelo pismo, v katerem je pisalo: “Vemo, kje živite.” Zraven so bili narisani naboji in vislice. Policija je ugotovila, da gre za isto osebo, kot je nekaj mesecev prej poslala pisma z nabojem, in zoper njo podala kazensko ovadbo. Po poročanju medijev naj bi šlo za sedaj že bivšega dolgoletnega člana Jelinčičeve SNS Teodorja Goznikarja.
Socialni demokrati se, kot pravijo, zavedajo, da so kot politična stranka med družbeno bolj izpostavljenimi in zato pogosto tarča neprimernih zapisov; prijav zaradi njih v zadnjem letu sicer niso podali. Pred leti pa se je tedanja evropska poslanka Tanja Fajon na policijo obrnila zaradi zapisov v zaprti skupini na Facebooku z imenom Ustavimo uničevalko Slovenije Tanjo Fajon. Člani skupine so med drugim navajali, da poznajo naslov Fajon, in grozili, da bodo z njo obračunali s puško.
V SD so tokrat izpostavili, da je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi ministrica iz njihovih vrst Dominika Švarc Pipan, pripravilo predlog sprememb kazenskega zakonika, ki predvideva obvezno oteževalno okoliščino za vsa kazniva dejanja, ki bi bila storjena iz sovražnega ali diskriminatornega nagiba. Predlog naj bi bil v vladno in v zakonodajno proceduro vložen še ta mesec.
V kabinetu predsednika vlade pa so poudarili, da ima premier Golob do sovražnega govora ničelno toleranco. “Za boj proti sovražnemu govoru je premier napovedal oblikovanje posebne akcijske skupine, ki jo bo koordiniral kabinet predsednika vlade,” so dodali.
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so bili deležni nekaterih resnih groženj, celo s fizičnim napadom oziroma s strelnim orožjem. Grožnje so bile po njihovih navedbah izrečene proti uradnim veterinarjem. Ena je že dobila epilog na sodišču: izrečena je bila tri mesečna pogojna zaporna kazen s preizkusno dobo dveh let. Za dve grožnji postopek na policiji oziroma sodišču še poteka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje