Predsednik vlade Robert Golob je po fizičnem in verbalnem napadu na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač napovedal vojno sovražnemu govoru, to napoved pa ponovil tudi po petkovem napadu na poslanca SDS Branka Grimsa. Na četrtkovi seji vlade so že stekli pogovori o oblikovanju posebne akcijske skupine, v kateri naj bi bili predstavniki več ministrstev, koordinirali pa naj bi jo iz premierjevega kabineta. Ministrica za pravosodje ob tem napoveduje tudi novost v kazenskem zakoniku: posebna oteževalna okoliščina naj bi bila, če bo kaznivo dejanje storjeno iz sovraštva ali iz diskriminatornega nagiba.
Po fizičnem in verbalnem napadu na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, ki je bil po njenem prepričanju spodbujen s širjenjem sovraštva v nekaterih medijih in na družbenih omrežjih, je bil predsednik vlade Robert Golob odločen: sovražnemu govoru bomo napovedali vojno. Ob tem je dodal, da bo to področje v naslednjih šestih mesecih sodilo med vladne prioritete.
Golob: najprej mediji, potem še družbena omrežja
Na četrtkovi novinarski konferenci je premier nato povedal, da so na vladi že začeli z razpravo o oblikovanju posebne akcijske skupine, v kateri bodo sodelovali predstavniki več ministrstev.
Njeno delo bodo koordinirali v kabinetu predsednika vlade, imenovali pa naj bi tudi posebnega nacionalnega koordinatorja za preprečevanje sovražnega govora. “Naloga te skupine bo, da na podlagi pozitivnih praks iz tujine najdemo načine, kako sovražni govor izženemo iz vseh komunikacijskih platform in kanalov. Začeli bomo z že uveljavljenimi mediji, ker tam zakonodaja že obstaja, nato pa se bomo lotili tudi družbenih omrežij, ki so največkrat vir zlorab in širjenja sovraštva,” je poudaril Golob.
Kot problem je izpostavil, da pri širjenju sovražnega govora sodeluje tudi kar veliko število poklicnih politikov.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ocenjuje, da je področje sovražnega govora z vidika kazenskopravne zakonodaje dokaj dobro urejeno, k večji jasnosti pa je z razlago 297. člena, ki opredeljuje kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, leta 2019 prispevalo vrhovno sodišče. To je namreč zavrnilo ozko in po oceni Švarc Pipan tudi napačno interpretacijo, ki se je do tedaj uporabljala v praksi.
Iz sodbe vrhovnega sodišča, kot pravi pravosodna ministrica, jasno izhaja, da je kaznivo dejanje sovražnega govora storjeno že, če bi bil potencialno lahko ogrožen javni red in mir, pa tudi, če je podpihovanje sovraštva storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.
“Šepa odkrivanje, preiskovanje…”
Švarc Pipan torej ocenjuje, da je omenjena določba zadostna, ali to drži, pa naj bi pokazalo nadaljnje spremljanje učinka široke interpretacije 297. člena na sodno prakso. Ob tem poudarja, da ustrezno kazenskopravno ureditev na področju sovražnega govora v Sloveniji v svojih poročilih priznava tudi Svet Evrope, šepa pa implementacija.
“Šepa torej odkrivanje, preiskovanje, predkazenski in kazenski postopek. Zato bomo napore usmerili v dodatno usposabljanje, izobraževanje ter ozaveščanje deležnikov pri uporabi te določbe v kazenskih postopkih,” je poudarila pravosodna ministrica.
Sprememba kazenskega zakonika, ki bo povezana s tem področjem, pa naj bi se po njeni napovedi vendarle zgodila.
Na ministrstvu za pravosodje so že pripravili predlog, ki predvideva obvezno oteževalno okoliščino za vsa kazniva dejanja, ki bi bila storjena iz sovraštva ali zaradi katere koli osebne okoliščina žrtve. “Splošna oteževalna okoliščina bi se torej nanašala na vsa kazniva dejanja, ki bi bila storjena iz sovražnega ali diskriminatornega nagiba. To bi bila novost v našem kazenskem zakoniku. Predlog bomo v prihodnjih dneh poslali v sprejem vladi in nato naprej v zakonodajno obravnavo,” je napovedala pravosodna ministrica.
Kot ključno za zajezitev sovražnega govora pa je izpostavila graditev kulture dialoga. “V to moramo kot vlada, kot država in kot družba vložiti največ naporov. Ozaveščati moramo, da besede vodijo k dejanjem, sovražne besede pa k sovražnim dejanjem,” je poudarila Švarc Pipan.
Verjame, da bi bil lahko mehak pristop ozaveščanja in netoleriranja sovražnega govora zelo učinkovit. “Lahko je veliko bolj učinkovit kot represija, ki je vedno skrajno sredstvo. Sploh v primeru, ko tehtamo ravnotežje med dvema varovanima pravicama: pravico do svobode govora na eni in pravico vseh, da niso izpostavljeni diskriminaciji, nasilju in nestrpnosti, na drugi strani. Seveda pa se tedaj, ko gre za nesprejemljiva dejanja, ki so opredeljena kot prekrški ali kazniva dejanja, storilci nikakor ne smejo izogniti roki pravice,” je še dodala Švarc Pipan.
“Zmeraj se začne z besedami”
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pa meni, da bi bilo treba 297. člen kazenskega zakonika spremeniti, saj da je ta preveč nejasen in dopušča preširoko interpretacijo. “Morali bi bolj enoznačno opredelili, kaj sovražni govor sploh je, saj je 297. člen preveč odprt in zadeva pomensko zvodeni,” pravi.
Kot pomembno izpostavlja, da bi ljudje primere sovražnega govora pogosteje prijavljali in da bi organi pregona prijave bolj resno jemali. Ob tem dodaja, da bi morala biti policija prvo sito in razbrati, ali gre za kaznivo dejanje ali ne.
Po besedah odvetnika Kovačič Mlinarja je bistvo sovražnega govora, da je ta uperjen zoper določeno manjšino (spolno, etnično, versko …) in da poziva k nasilju oziroma podobnim dejanjem proti njej. Različne manjšine je treba zaščititi pred nevarnostjo, da bodo napadene, poudarja.
In dodaja, da so izkušnje pokazale, da se vsako nasilje najprej začne z besedami. Ponazoril je še, da to, če nekdo nekomu reče, da je bedak ali južnjak, še ni sovražni govor – je pa, če vsebuje poziv k nasilju zoper manjšino.
Kaj piše v prvih dveh odstavkih 297. člena kazenskega zakonika
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
V skoraj enajstih letih 380 ovadb, na prvi stopnji 50 obsodilnih sodb
Po podatkih, ki smo jih pridobili na vrhovnem državnem tožilstvu, je bilo od začetka leta 2012 do 24. oktobra letos po nekoč veljavnem 300. členu oziroma sedanjem 297. členu kazenskega zakonika prejetih 380 ovadb.
V istem obdobju je bilo 325 ovadb zavrženih, za 66 kaznivih dejanj pa je bila vložena obtožnica oziroma obtožni predlog. Največ ovadb, in sicer 77, je bilo prejetih leta 2012, sledita leti 2021 (72 ovadb) in 2020 (35 ovadb).
V letošnjem letu je bilo do tega tedna vloženih 35 ovadb, sklepov o zavrženju ovadbe pa je bilo 31.
Iz podatkov o odločitvah sodišč na prvi stopnji je razvidno, da je bilo v skoraj enajstih letih za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki je opredeljeno v 297. členu kazenskega zakonika, izrečenih 50 obsodilnih sodb (v to številko so vključeni tudi kaznovalni nalogi), oprostitev, ustavitev postopka, zavrnitev in zavrženj pa je bilo 15.
V letošnjem letu so bile do začetka tega tedna na prvi stopnji izrečene štiri obsodbe.
Iz poročila o kazenskopravnem pregonu sovražnega govora v Sloveniji, ki so ga pred dobrim letom dni pripravili v Centru za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, je izpostavljenih tudi več konkretnih primerov, pri katerih so bile po 297. členu kazenskega zakonika proti storilcem vložene obtožnice oziroma izrečene sodbe.
Primeri obsodb: “Tote je treba….”
Pred dobrim desetletjem je bil na primer na pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let obsojen storilec, ki je v lokalu s hitro prehrano oškodovanca vprašal, ali je gej, ko je ta to potrdil, pa ga je udaril v obraz in ga lažje telesno poškodoval.
Leta 2010 je bil obravnavan osumljenec, ki je v Facebook skupini “Istospolnim partnerjem otroka?! NE; V SLOVENIJI NE!” objavil komentar: “tote dvofazne treba na grmadi skurit…hitro bi hitler to pospravo …” Tožilec je v obtožnem predlogu zapisal, da je s tem javno spodbujal in razpihoval sovraštvo do homoseksualcev. Predlagal je izrek kazni pogojne obsodbe na dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodišče je predlog tožilca upoštevalo.
Kaznovalni nalog v skladu s tožilkinim predlogom je sodišče izdalo tudi osumljencu, ki je imel ob svoji hiši prislonjenih več plakatov z napisi, da je treba pobiti komuniste. Tožilka je v obtožnem predlogu zapisala, da je s tem javno spodbujal in razpihoval sovraštvo ter nestrpnost, ki temelji na političnem in drugem prepričanju, ter predlagala pogojno obsodbo na štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
