Pomlajevanje brez nadzora: kako cveti črni trg estetskih posegov v Sloveniji

Človeštvo lepotne ideale lovi že tisočletja. K njim stremijo najstniki, ki navdih iščejo na družbenih omrežjih, mladi odrasli, ko se jim na obrazu okoli 25. leta zarišejo prve gube, in starejši, ki se ob ogledu rdeče preproge v Hollywoodu sprašujejo, kako bi bili tudi sami videti tako mladostno. Lepotna industrija ustvarja vedno nove in nove "potrebe", nove in nove produkte, ki jih prodaja, in nas zato prepričuje, da nismo dovolj lepi.
Lepotna industrija ponuja na prvi pogled preproste odgovore, med najbolj priljubljenimi so polnila in nevromodulatorji (botoks). Polnila ob injiciranju v kožo pomagajo pri nadomeščanju volumna in ne vplivajo na staranje kože, botoks pa po drugi strani omrtviči mišico in omili nastanek globljih gub. Oboji obljubljajo skoraj takojšnje rezultate z minimalnim časom okrevanja, "popravki" so lahko zelo subtilni, cena pa je precej dostopna, saj je manjše posege mogoče opraviti že za nekaj sto evrov.

Priljubljenost tako imenovanih neinvazivnih estetskih posegov že več let narašča. S povpraševanjem pa raste tudi ponudba. Številni zdravniki in zobozdravniki so se v zadnjih letih odločili, da svojo specializacijo dopolnijo s popoldansko estetsko dejavnostjo. Na trgu takšne storitve ponujajo tudi nepreverjeni izvajalci – brez kakršnekoli medicinske izobrazbe, v neprimernih prostorih in s sumljivimi materiali.

Pri strokovnjakih z različnih področij medicine smo preverili, ali takšen črni trg cveti tudi v Sloveniji in kaj se dogaja, in se pozanimali, kdo lahko izvaja takšne posege. Kakšni zapleti lahko nastanejo? Odgovore sta nam pomagala iskati tudi dva priznana strokovnjaka, rekonstrukcijski in estetski kirurg dr. Uroš Ahčan ter dermatolog dr. Borut Žgavec.

Skupine z nasveti: "Ko poskušam skrčiti usta, ne gre"

Danes večina uporabnikov informacije o estetskih storitvah in posegih išče na spletu. Na družbenih omrežjih poleg oglasov ponudnikov obstajajo tudi različne skupine o lepoti in lepotnih posegih, v katerih si uporabniki izmenjujejo mnenja in delijo nasvete. Tudi o botoksu in polnilih. Ena takšnih skupin v Sloveniji obstaja že več kot 15 let in ima več kot 9.000 članov. Uporabnice v skupini objavljajo fotografije gubic, spuščene kože in obraznih asimetrij, druge pa jim svetujejo, kateri poseg bi bil lahko najprimernejši. Nasvete iščejo tudi, kadar se pojavijo težave.

Ena od njih je denimo pisala, da jo je izvajalec med obiskom prepričal, da se je odločila za dodaten poseg z botoksom, ki se ni dobro končal. Druga je potožila, da ima v ustnicah polnilo, ki ji je migriralo. Ker bi pred ponovnim polnjenjem rada stvar sanirala, je spraševala, kam se lahko obrne, izvajalci so jo namreč zavračali. Tretja uporabnica je poročala o zategovanju ustnic in lic po botoksu.

Zabave v hotelih in kode s popusti

V skupini si izmenjujejo tudi informacije o cenah in kode s popusti. "Zelo priporočam, po aplikaciji sem dobila masko s svetlobno terapijo, top. Pa super akcije ima," je v zaprti Facebookovi skupini poseg pri enem od izvajalcev pohvalila uporabnica. "Do jutri velja še koda za popust (ime)15, ki jo omenite, ko se naročite," storitve pri drugi izvajalki ponuja vplivnica.

"Kam (kraj) na botoks ali dermalno polnilo? Vem za (ime zdravnika), vendar ima precej zasoljene cene …" je po nizkih cenah spraševala tretja uporabnica.

Priporočajo si tudi izvajalce za botoks in polnila, ki delajo "na črno" in nimajo ustrezne izobrazbe – posege izvajajo v kozmetičnih in frizerskih salonih ter na tako imenovanih botoks zabavah v različnih hotelskih sobah ali na domu. "Tudi Slovenke obiskujejo botoks zabave in hodijo na posege v hotelske sobe in tujino, zlasti v Turčijo. Nobena izjema nismo," je za N1 potrdil svetovno priznani rekonstrukcijski in estetski kirurg dr. Uroš Ahčan.

Razkriti in zakriti "strokovnjaki"

"Zadnje čase me opozarjajo, da je vse več kozmetičark in izvajalcev, ki te posege opravljajo brez ustrezne izobrazbe, stranke pa pridobivajo po spletu," je bil kritičen in opozoril, da lahko ob posegu pri nepooblaščenem izvajalcu nastanejo hude težave.
V omenjeni Facebookovi skupini se denimo najde kar nekaj priporočil kozmetičnega salona na Obali, v katerem naj bi posege opravljala oseba brez zdravniške licence ali izobrazbe. Medtem ko nekatere uporabnice opozarjajo na manko izobrazbe, drugih zaradi nizke cene in prijaznega odnosa to ne moti.

"Večina se odloči za poseg pri izvajalcu, ki je najcenejši ali pa ga je nekdo predlagal. To je lahko tudi prijateljica, frizerka, kozmetičarka. Najprej naredi nohte, potem pa še poveča ustnice," ugotavlja dr. Ahčan.

Včasih so nepooblaščeni izvajalci estetskih posegov nekoliko bolj zakriti, pa je v pogovoru izpostavil dermatolog Borut Žgavec. "Takšni 'strokovnjaki' posege opravljajo tudi v prostorih, ki jih zelo domišljijsko in zavajajoče poimenujejo medicinski ali terapevtski centri, centri dobrega počutja ... Enkrat na teden ali na 14 dni v tak center celo res pride dermatolog ali kirurg, običajno za eno popoldne – center sicer oglašuje, kot da je dermatolog vedno prisoten in da vse dejavnosti tudi opravlja, običajno ni naveden konkretno z imenom in priimkom. Poznam primere, ko so bili dermatologi celo izmišljeni, z imenom in fotografijo. Še pacienti mi velikokrat ne znajo odgovoriti, kaj točno tam počnejo ali kakšno izobrazbo je imela oseba, ki je poseg opravila."

Najbolj nevarno: kupiš na spletu in si vbrizgaš sam

Še en korak dlje od posega pri nezdravstvenem delavcu in medicinskega turizma je samostojna akcija. Čeprav se medicinski pripomočki in zdravila v Sloveniji lahko kupijo samo z veljavno licenco in certifikatom, kitajske spletne strani identitete naročnika ne preverjajo. Oba zdravnika pravita, da je botoks in različna dermalna polnila mogoče zelo preprosto naročiti po spletu. Vprašanje pa je, kaj dejansko dobijo.

Dr. Ahčan je ob tem spomnil na lanski primer pacientke v UKC Ljubljana, ki si je sama vbrizgala polnilo in zaradi prepoznega obiska urgence oslepela. "Na družbenih omrežjih so posnetki, kako si lahko sami pred ogledalom vbrizgajo polnilo. Vse preparate lahko naročijo z nekaj kliki in si jih potem poljubno aplicirajo," je opisal in dodal, da se s težavami zaradi samostojnih posegov srečujejo povsod po svetu.

Hudi zapleti in trajne posledice

Nekdanji predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo Ahčan je dodal, da tudi v kliničnem centru pogosto sprejemajo paciente s težavami po različnih estetskih posegih. "K nam prihajajo tudi pacienti iz držav nekdanje Jugoslavije, Turčije in drugih držav, kjer se gredo poceni in nepreverjen medicinski turizem. Posege opravljajo nemedicinski strokovnjaki in v ospredju sta pogosto samo nizka cena in zaslužek. Naivni posamezniki so lahko tudi žrtve kriminalnih združb."
Kadar je poseg narejen samostojno ali pri osebi, ki za to nima kompetenc, obstaja velika verjetnost tako za akutne kot kasne zaplete.

Akutni zapleti se pokažejo kmalu po posegu. Pri botoksu se na primer lahko pojavijo asimetrija obraza, blokada mišic, motnje vida. Polnilo lahko zamaši žilo, kar lahko vodi do odmrtja dela kože, denimo na čelu, nosu, ustnici, in posledično hude in trajne estetske motnje in brazgotine, lahko se pojavijo zatrdline in okužbe.

Kasni zapleti so med drugim vezani na material in se lahko pokažejo šele čez nekaj let. "Če je poseg opravljen pri naključni osebi ali v tujini, ne vemo, za kakšen material gre. Morda so v neki tovarni, kjer so naredili najcenejša polnila, dodali neko snov, ki se bo izkazala za problematično, podobno kot nekoč v Franciji pri silikonskih prsnih vsadkih PIP," je izpostavil dr. Ahčan.

Rakavo znamenje, ki ga nihče ne opazi

Žgavca kot dermatologa najbolj zmoti, ko v njegovo ordinacijo pride pacient, ki že vrsto let hodi na različne estetske posege in ima ob popravkih na koži obliko kožnega raka. "Pacienti leta in leta hodijo na botoks in polnila k izvajalcem, ki ne namenjajo pozornosti in ne zdravijo sprememb na koži. Obravnaval sem paciente, ki so se odločili za poseg z botoksom ali različne druge estetske posege, pa so imeli centimeter stran zgodnjo obliko kožnega raka ali predrakasto spremembo."

Največkrat ga pacienti prosijo za drugo mnenje in pomoč pri laserskih opeklinah, težavah pri celjenju in tudi okužbah. "Če poseg poteka v prostorih, ki ne ustreza zahtevam, in jih opravlja oseba, ki ne ve, kaj dela, je tveganje, da gre kaj narobe, večje."

Lepota je "dober biznis": Boš prišel in ti bom dal botoks

Estetska medicina se prevečkrat obravnava kot "dober biznis" namesto kot resna znanost, meni Žgavec. "Nihče si najbrž niti ne predstavlja, da bi šel na operacijo slepiča v kozmetični salon ali na ’party’. Ko nekdo obljubi pomladitev kože, pa zmaga izvajalec, ki ima najmočnejšo reklamo." V lepotnem poslu pogosto zmaga tisti, ki je najglasnejši, ocenjuje. "Če znaš dovolj dobro govoriti, lahko prodaš vse."

Tudi pri staranju ali estetiki je treba postaviti diagnozo in nato najti prilagojeno rešitev, je opozoril. "Pacienti pri estetiki pogosto ne razumejo, da je treba tudi tukaj narediti pregled in diagnozo. Včasih kdo pride in reče: Moji prijateljici ste naredili to, dajte še meni. Ali pa želijo poseg z določenim aparatom, za katerega so slišali od znancev ali v reklamah. Pa ne morem, ker ta poseg za to osebo morda ni primeren. Nepooblaščenih izvajalcev to ne zanima in delajo po pristopu: boš prišel in ti bom dal botoks. Ker samo to zna. In vsakemu, ki pride, poči botoks. In vsakemu, ki pride, da botoks. Ampak botoks ni primeren za vsako težavo."

Kdo sme – in kdo ne

In če se vrnemo k polnilom in botoksu ... kdo sme in kdo ne? Estetski posegi, ki segajo pod povrhnjico (zgornjo plast kože), so zdravstveni posegi in jih lahko skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti in zakonom o zdravniški službi opravlja samo zdravnik z veljavno licenco in v ustreznem okolju, so za N1 pojasnili na ministrstvu za zdravje (MZ) ter zdravstvenem inšpektoratu.
"Zakonodajo in nadzore, ki urejajo zdravstveno dejavnost, imamo dobro urejeno, težava se pojavi, ker te posege v praksi opravljajo tudi nezdravniki, nepooblaščeni izvajalci v neprimernih prostorih," je poudaril Žgavec in opozoril na omejene pristojnosti inšpektorata na tem področju. "Nekdo v kozmetičnem salonu lahko reže, z laserjem odstranjuje spremembe, čeprav tega ne sme."

Estetski in rekonstrukcijski kirurg dr. Ahčan se strinja, da bi moral biti nadzor nad nepooblaščenimi izvajalci ostrejši. "Če oseba nima izobrazbe, ampak kupljene certifikate in licence, imamo problem. Če bo kozmetičarka imela veliko strank za polnila in botoks, bo mogoče lahko celo dobra – do prvega zapleta. Bo imela v tem primeru v ozadju nekoga, ki lahko prepreči oslepitev? V primeru zapleta pa je treba imeti poglobljeno znanje in takoj ukrepati, lahko gre samo za nekaj minut."

Opozoril je na relativizacijo stroke in poudaril, da bi morale biti meje med kozmetično in zdravstveno dejavnostjo bolj jasno zarisane – da lahko samo tisti, ki imajo določeno izobrazbo, opravljajo določene storitve. "Tudi zdravniki ne izvajamo kozmetičnih storitev in urejamo pričesk, saj za to nimamo ustrezne izobrazbe, znanja in ročnih spretnosti."

Ali lahko kar vsak zdravnik vbrizga botoks?

A tudi ko ločimo nezdravstvene izvajalce od zdravnikov, bi bilo treba po mnenju sogovornikov še marsikaj urediti. Vbrizgavanje botoksa, polnil in drugi estetski posegi namreč niso del specifičnih specializacij, zato tudi izvajalci teh posegov niso točno določeni. "Botoks lahko dobi vsak zdravnik z licenco," je potrdil Ahčan.

MZ smo prosili za dodatna pojasnila. Zanimalo nas je, ali se lahko vsak zdravnik z licenco ukvarja z omenjenimi estetskimi posegi in kako preverjajo usposobljenost zdravnikov na tem področju, če ni del izobraževanja. Pojasnili so, da zdravnik lahko samostojno opravlja samo tisto zdravstveno dejavnost, za katero ima izdano licenco.

Estetski posegi spadajo na področje plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in jih lahko opravljajo samo specialisti s tega področja, so zapisali na MZ. A ker nekirurški in neinvazivni estetski posegi niso del specifične specializacije, posebne licence zanje ni – to pa ne pomeni, da jih lahko opravlja kar vsak zdravnik, so dodali na zdravstvenem inšpektoratu.

Kdo prižge zeleno luč

Zdravnik lahko samostojno opravlja samo tiste posege, za katere je ustrezno usposobljen. Če želi v svoji ambulanti vbrizgavati botoks in polnila, mora ministrstvu to sporočiti. To lahko stori v oddani vlogi za izdajo dovoljenja o samostojnem opravljanju zdravstvene dejavnosti in priložiti dokazila o strokovnem izpopolnjevanju, so izpostavili na MZ.
Ker ministrstvo ni strokovni organ, dokazila v tem primeru posreduje razširjenim strokovnim kolegijem (RSK). To so najvišji strokovni organi na posameznih medicinskih področjih, ki oblikujejo strokovne doktrine. Sestavljajo jih svetniki, profesorji in zdravstveni strokovnjaki. RSK na podlagi certifikatov in izobrazbe zdravnika presodijo, ali lahko opravlja te posege.

Nekateri RSK, denimo za zobozdravstvo, so že leta 2018 presodili, da lahko lahko vsi zobozdravniki z veljavno licenco vbrizgavajo botoks, hialuronsko kislino in druga polnila. A tudi v tem primeru zobozdravniki brez dovoljenja v svojih ambulantah ne smejo izvajati teh posegov – če si tega želijo, morajo vlogi za opravljanje zdravstvene dejavnosti prav tako priložiti dokazila, ki se nato pošljejo v presojo RSK ali zdravniški zbornici, ki je pristojna za področje licenc, so dodali na MZ.

Težko je 'soliti pamet'

Od pristojnih institucij in organizacij nismo prejeli natančnejšega odgovora, kaj pomeni ustrezna izobrazba za estetske posege. Iz njihovih odgovorov je mogoče sklepati, da vsak primer obravnavajo individualno.

Rekonstrukcijski in estetski kirurg ter dermatolog pa sta se nekoliko bolj razgovorila o tečajih in certifikatih, ki naj bi dokazovali usposobljenost za delo z botoksom in polnili.

Ahčan je v pogovoru izpostavil, da je lahko tudi okulist zelo dober estetik. "Med specializacijo plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije je zelo malo dela s polnili. Če okulist naredi veliko teh posegov, je lahko celo boljši. Zato jim je težko 'soliti pamet' in reči, da teh posegov ne smejo izvajati. Bi se pa morali dodatno izobraziti."

Žgavec se s tem strinja. "Vsi zdravniki se dela z botoksom in polnili učimo na tečajih, ker to ni del specializacije," je povedal in dodal, da se mu takšna izobraževanja ne zdijo problematična, saj da gre za uveljavljeno medicinsko prakso – zdravniki ob svojem delu stalno nabirajo znanje na usposabljanjih in različnih predavanjih, kongresih.

Dermatolog sicer študentom med predavanji vedno svetuje, naj se ob izvajanju takšnih priljubljenih posegov vselej vprašajo, ali z njim res pomagajo pacientu ali pa gre samo za dodatni zaslužek. 

(Zaupanja vredni?) certifikati

Ahčan  na drugi strani meni, da bi bilo treba urediti področje izdajanja certifikatov. Opozoril je, da številna izobraževanja potekajo kar po spletu, nanje pa se lahko prijavi vsak. "Certifikate v zlatih okvirjih in lepe diplome si vsak lahko natisne sam. To je zavajanje, veliko zavajanje."
Trdno je prepričan, da bi morali za te posege uvesti posebno licenco s preizkusom znanja in primernim izobraževanjem, ki ga izvede strokovnjak s tega področja. Znanje bi preverjale osebe, ki že desetletja delujejo na tem področju, treba bi ga bilo nadgrajevati.

"Te posege morajo opravljati tisti, ki imajo ustrezno znanje, nazive, priznanja. Ni vseeno, ali te spretnosti dobiš na dvodnevnem tečaju ali med šestletnim študijem."

V primerjavi z nepooblaščenimi izvajalci se Ahčanu zdi dobro, da poseg izvede (vsaj) nekdo z medicinsko izobrazbo, ki bo zelo verjetno vedel, kaj storiti ob zapletu in bo zanj prevzel odgovornost. "Ob zapletu se prepozna dober in slab zdravnik."

V dveh letih izdali sedem prepovedi

Da neinvazivne lepotne posege vse pogosteje izvajajo nezdravstveni delavci brez ustrezne izobrazbe, zaznavajo tudi na zdravstvenem inšpektoratu. Najpogosteje mejo prestopijo kozmetičarke, ki se odločijo za vbrizgavanje polnil in botoksa ter druge postopke pomlajevanja in raztapljanja maščobe, so nam pojasnili. V zadnjih dveh letih so zaradi izvajanja teh posegov brez ustrezne izobrazbe, znanja in kompetenc, pa tudi brez dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, izdali sedem prepovedi opravljanja dejavnosti. Od tega šest v letu 2024.

Z vprašanji po odkritih kršitvah v estetiki in morebitnem prekrivanju strok smo se obrnili tudi na tržni inšpektorat. Tam so odgovorili, da prijav ne vodijo glede na vsebino in da nam zato števila teh prijav zoper frizersko in kozmetično dejavnost ne morejo posredovati. Dodali so, da na področju zdravstvene dejavnosti nimajo pristojnosti za nadzor.

Dr. Ahčan je povedal, da pritožbe o izvajalcih estetskih posegov občasno prejmejo tudi v slovenskem združenju plastičnih, rekonstrukcijskih in estetskih kirurgov. Veliko pogosteje se nezadovoljni pacienti nanj obrnejo osebno. "Najprej pacienti izberejo izvajalca glede na ceno. Ko se enkrat pojavi težava, pa ti ljudje porabijo veliko časa, da poiščejo nekoga, ki zna ta zaplet tudi rešiti. Zato je treba že v začetku poiskati pravega izvajalca, tako se lahko izognemo večkratnim posegom. Zgolj neke reklame na spletu in plačani oglasi na Googlu in drugih platformah ne zagotavljajo velike kakovosti."

Zdravnika svetujeta, da se je treba ob kakršnemkoli estetskem posegu v telo dobro pozanimati o izvajalcu, nič ni narobe, če opravite več pogovorov ali se obrnete na več zdravnikov, po drugo mnenje. Če niste prepričani o usposobljenosti ponudnika storitve, ga lahko vedno prosite, naj vam pokaže dokaz svojega znanja, ga poiščete v javnem iskalniku zdravnikov in preverite, ali je njegova dejavnost registrirana pri MZ.

Pod pritiskom nedosegljivih idealov

Dermatolog Žgavec, ki je v pogovoru večkrat izpostavil problematiko lepotne industrije, opaža, da imajo osebe, ki pridejo v njegovo ambulanto, pogosto zelo napačno predstavo, kaj se z estetskim posegom lahko doseže. "Zelo visoka pričakovanja imajo. Vedno več ljudi, še posebej mlajša generacija, ne ve več, kaj je res in kaj ne. Napačne predstave črpajo iz filmov, resničnostnih šovov, od vplivnežev, družbenih omrežij."