Miti in resnice o anti-age: kaj “deluje” in kaj je “nateg”?

Poglobljeno 08. Jan. 202206:00 > 08:001 komentar
Delite:
Kozmetika proti staranju, anti-age
Foto: Profimedia

Miti in resnice o anti-ageing industriji in izdelkih za kožo. Ker je zavajanj veliko, so nekaj osnovnih dejstev, resnic in opozoril razložile strokovnjakinje s tega področja. Kaj je torej res in kaj ne, kaj "deluje" dobro na kožo in kaj vse je "nateg"?

O resnicah in zavajanjih smo se pogovarjali s tremi sogovornicami: z dr. Mirjano Gašperlin, predstojnico katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo, ki se raziskovalno ukvarja tudi s področjem kozmetologije, predvsem razvojem novih dostavnih sistemov za aktivno nego, z dr. Katjo Žmitek, prodekanjo VIST – fakultete za aplikativne vede, izredno profesorico na oddelku za kozmetiko in raziskovalko na Inštitutu za kozmetiko, ki se pretežno ukvarja z raziskavami vplivov hranil, kozmetike ter življenjskega sloga na kožo, ter Tino Pogačnik, magistrico kozmetike z VIST, ki se posveča področju aparaturnih tehnik v kozmetiki in raziskavami vplivov na kožo.

Kozmetika proti staranju, ogledalo, anti-age
Foto : Profimedia

Po mnenju dr. Mirjane Gašperlin je povpraševanja po izdelkih proti staranju vse več. “To je diktat družbenih omrežij in tega, da enostavno moraš biti mlad, lep, saj si le tak vreden. To je diktat sodobnega sveta.” O tem pišemo v današnjem članku z naslovom “Dobro izgledaš … za svoja leta”.

Prav zato je za potrošnike tudi pri kozmetiki, anti-ageing tretmajih, kremah “proti staranju” tako zelo pomembna ozaveščenost. Da vejo, kaj kupujejo, kaj proizvod vsebuje, kako učinkuje oziroma – kako ne učinkuje.

O delovanju izdelkov proti gubam je namreč veliko mitov. Njihova učinkovitost je seveda omejena. Mnoge sestavine, ki jih proizvajalci vključujejo v izdelke in pompozno oglašujejo, pa so pogosto le marketinški trik, s katerim pritegnejo pozornost. Prav tako pri kozmetiki dražje ne pomeni nujno tudi boljše in obratno – kakovostna kozmetika je lahko tudi cenovno dostopna.

Gašperlin opozarja, da se morajo potrošniki zavedati, da kozmetika ni čarobna palčka, s katero se bomo pomladili za 40 let, lahko pa nekoliko pomaga.

Mirjana Gašperlin
Foto : osebni arhiv M. Gašperlin

Dr. Mirjana Gašperlin se raziskovalno ukvarja tudi s področjem kozmetologije, predvsem razvojem novih dostavnih sistemov za aktivno nego.

Netransparentnost sestavin v kozmetiki in neučinkovitost

Odgovor na to, kako naj potrošniki vedo, kateri izdelek je dober in kakšne sestavine so v njem, ni preprost. Tudi če potrošniki poznajo sestavine in njihove učinke in natančno preberejo seznam sestavin, ki jih izdelek vsebuje, se bodo o njegovi učinkovitosti lahko prepričali šele z redno uporabo.

Proizvajalci lahko namreč svoje izdelke, kreme, serume poimenujejo po sestavini, ki je dokazano učinkovita in ki bo pritegnila potrošnike, čeprav je v izdelku v zelo majhnih količinah, opozarja Gašperlin. Zakonodaja sicer proizvajalcem določa, da morajo na embalaži kozmetičnega izdelka navesti seznam sestavin brez količin, ki jih izdelek vsebuje, v padajočem redu. To pomeni, da je na prvem mestu tista snov, ki jo je v izdelku največ.

“Če je na primer hialuronska kislina, ki je dokazano zelo učinkovita, v drugem delu seznama, je verjetno v izdelku ne bo toliko, da bi dosegli učinek, ki ga proizvajalec dejansko oglašuje. Žal potrošniki ne moremo poznati prave sestave. To je zanka, v katero se ujamemo,” pojasnjuje profesorica.

Anti-ageing, polžja slina, kozmetika, anti-age
Foto : Profimedia

Podjetja si poskušajo svoj prostor na trgu izboriti tudi tako, da oglašujejo čim bolj bombastične in eksotične sestavine, kot je polžja slina. Ta ima po besedah Gašperlin veliko sestavin, ki pomagajo polžem pri celjenju, njen učinek v kozmetičnih izdelkih pa je odvisen od tega, kako jo pridobivamo in vgrajujemo v kremo in v kakšni količini je prisotna.

Med najpomembnejšimi sestavinami v anti-age negi, ki sicer dokazano delujejo na določene spremembe v strukturi kože, so med drugim retinoidi, hialuronska kislina, peptidi in antioksidanti, pravita Gašperlin in Žmitek.

Derivati vitamina A

Ene najpomembnejših sestavin v kozmetiki in anti-age negi so derivati vitamina A oziroma retinoidi. “Te spojine, zlasti retinol, so še vedno zlati standardi za lepšanje kože, ki delujejo na več različnih ravneh, skupno pa jim je, da je pomlajevalni efekt viden,” pojasnjuje Gašperlin.

Retinoidi spodbujajo tvorbo telesu lastnih komponent, kot so kolagen, elastin in hialuronska kislina. Najbolj učinkovit retinoid, ki se lahko uporablja v kozmetiki, je retinol, še učinkovitejša pa je retinojska kislina oziroma tretinoin, ki je za uporabo v kozmetiki v Evropi prepovedan, pojasnjuje Žmitek.

Katja Žmitek
Foto : Jure Horvat/VIST

Dr. Katja Žmitek se pretežno ukvarja z raziskavami vplivov hranil, kozmetike ter življenjskega sloga na kožo.

Peptidi

Regeneracijo spodbujajo tudi vse bolj priljubljeni peptidi, ki jih sicer najdemo v kolagenu in elastinu.

A ni vsak izdelek s peptidi enako učinkovit, opozarja Žmitek. Da bi peptidi delovali, morajo doseči dermis, srednjo plast kože, da bi bilo to mogoče, pa mora biti izdelek pravilno formuliran, snovi morajo biti zapakirane v primerne dostavne sisteme, ki lahko dosežejo mesto delovanja.

Antioksidanti

Pomembna je tudi vrsta antioksidantov. Kot pojasnjuje Žmitek, so najboljše kombinacije maščobotopnih in vodotopnih antioksidantov, ker podpirajo medsebojno delovanje. To je recimo kombinacija maščobotopnega vitamina E, ki lahko deluje v membrani celic, in vodotopnega vitamina C, ki deluje v vodnem okolju notranjosti celic.

Tudi med rastlinskimi oksidanti je precej takih, ki so se izkazali kot koristni. Med njimi so: pycnogenol, resveratrol, ekstrakt iz zelenega čaja, lutein in kurkumin.

Hialuronska kislina

Hialuronska kislina v srednji plasti kože – dermisu – daje oporo kolagenu in elastinu ter tako vzdržuje volumen kože. Je zelo učinkovit vlažilec, saj veže vodo tako uspešno, da se ob tem njena masa poveča celo do 1.000-krat, pojasnjuje Gašperlin.

Anti-age, lepota, kozmetika
Foto : Profimedia

Mit o glajenju gub

Med potrošniki je hialuronska kislina zelo priljubljena, a ji ti običajno pripisujejo prevelike učinke. Pričakujejo, da bo v obliki kreme gladila gube, a to je mit, opozarja Žmitek.

Hialuronska kislina je namreč relativno velika molekula, prevelika, da bi prodirala v dermis, kjer sicer polni prostore med mrežo kolagena in elastina, zato gub ne more gladiti. Je pa odličen vlažilec, pojasnjuje.

Proizvajalci pogosto trdijo, da imajo razgrajeno hialuronsko kislino, ki je dovolj majhna, da lahko prodre v srednjo plast kože – dermis. A če bi jo razgradili na tako majhne dele, da bi lahko prodirala v kožo, ne bi bila več hialuronska, temveč kombinacija dveh sladkorjev, ki jo gradijo. Lahko pa prek signalnih poti do določene mere pozitivno vpliva na obnovo dermisa, dodaja.

Podoben mit je povezan tudi s kolagenom. Tudi ta ostaja na površini in podobno kot hialuronska kislina deluje predvsem kot vlažilec.

Aparaturne tehnike

Poleg kozmetike se vse bolj uporabljajo tudi tako imenovane aparaturne tehnike. V porastu je uporaba radiofrekvenčnih terapij, veliko se uporabljajo ultrazvočne terapije, mezoterapije, kot so iglični valjčki in iglična pisala, pa tudi elektroterapije, kot so elektroporacije, s pomočjo katerih aktivne sestavine vnašajo v kožo, pojasnjuje magistrica kozmetike Tina Pogačnik.

Anti-ageing,Tina Pogačnik
Foto : Jure Horvat/VIST

Tina Pogačnik med izvajanjem meritev za spremljanje stanja kože.

Kakšen bo učinek, je odvisno od stanja kože, genetike, notranjih pa tudi zunanjih dejavnikov staranja. Število tretmajev je odvisno od začetnega stanja kože, navadno pa so potrebni vsaj štirje tretmaji do šest, ki stanejo od 100 evrov.

Kot poudarja Pogačnik, je z razvojem tehnologij vse bolj pomembna tudi diferenciacija, kdo posamezen postopek izvaja – za učinkovitejše metode je ključno, da jih izvajajo bolj izobražene kozmetičarke, tj. diplomirane kozmetičarke oz. magistrice kozmetike, saj je za te ključno dovolj poglobljeno znanje in razumevanje, da so pozitivni učinki optimalni in da ob tem ne nastajajo neželene posledice.

Pogačnik opozarja, da je področje še vedno precej neregulirano, in hkrati je napredek na tem področju zelo hiter.

Nutrikozmetika

Velik segment, ki ga vedno bolj uporabljajo tudi proizvajalci kozmetike, je nutrikozmetika – kombinacija kozmetične nege s prehranskimi dopolnili. Ta do neke mere učinkujejo, vprašanje pa je, ali imajo dovolj velike učinke tam, kjer si želimo, saj se porazdelijo po vsem telesu, pojasnjuje Žmitek.

A kot opozarjata Žmitek in Pogačnik, če uživamo uravnoteženo hrano, prehranska dopolnila niso potrebna.

kozmetika, kolagen, prehranski dodatki
Foto : Profimedia

Problem: z učinkovitostjo naraščajo tudi nevarnosti

Področje kozmetičnih izdelkov in tehnologij se zelo hitro razvija. Proizvajalci iščejo vedno nove in nove snovi, ki so vse bolj učinkovite. Ob tem pa se ljudje premalo zavedajo, da z učinkovitostjo naraščajo tudi nevarnosti, opozarja Žmitek.

Eden ključnih problemov je, da je vedno več stvari in pripomočkov, tudi takih, ki niso primerni za domačo uporabo, dostopnih po spletu, ljudje pa se jih preveč pogumno lotevajo sami doma.

Med njimi so nekatere snovi, kot je retinojska kislina, ki je, kot rečeno, za uporabo v kozmetiki v Evropi prepovedana. Med pripomočki, ki niso primerni za rabo doma, pa so IPL (terapija z intenzivno pulzirajočo svetlobo), ki lahko pušča trajne brazgotine in razbarvanje kože, visokointenzivni fokusirani ultrazvok (HIFU), ki lahko poškoduje živce in povzroči trajno ohromitev na obrazu, in pa iglični valjčki in iglična pisala, s katerimi lahko trajno poškodujemo strukture v koži, nastanejo lahko tudi okužbe, razlaga magistrica kozmetike Pogačnik.

Zmernost in postopnost pri uvajanju anti-age kozmetike

Katere kozmetične izdelke naj potrošniki kupijo za nego kože, je odvisno tudi od tega, v kakšnem stanju je koža, ali imajo težave in kaj bi želeli z izdelki doseči. “Treba se je zavedati tudi, da kozmetični izdelki niso vsemogočni, sploh če se bodo zanje odločali prepozno,” pojasni Gašperlin.

Vsem, ki bi želeli poseči po kozmetičnih izdelkih, namenjenih upočasnjevanju staranja, svetuje, da ne začnejo prezgodaj z najučinkovitejšimi spojinami. “Če boste koži prehitro in preveč pomagali, boste v poznejših letih morali posegati po drastičnejših posegih, saj kozmetika ne bo več delovala. Koža – tako kot mišice – potrebuje stimulacijo,” pravi Gašperlin in dodaja, da bi sama odsvetovala zelo aktivno nego proti gubam pred 40. letom starosti.

Poleg tega se je treba zavedati, da “instant rešitev ni”, saj so vsi učinki kozmetičnih izdelkov in postopkov proti staranju počasni, poudarja Žmitek. Cikel obnove mlade kože namreč traja približno štiri tedne, s staranjem pa se ti procesi še upočasnijo, zato moramo kožo spremljati nekaj mesecev za zaznavne anti-age učinke. Pri prehrani so učinki še počasnejši. In kot rečeno, nobeni od teh učinkov niso in ne morejo biti čarobni.

Ne torej nasedati nerealnim obljubam podjetij, oglasov za kreme in preparate ter ponudnikov storitev.

In še: “Velik bolj smiselno kot zapravljati denar in poslušati nasvete na spletu je, da se posvetujejo s strokovnjakom. V tem primeru bodo kupili manj produktov, ki jim ne bodo ustrezali, saj jim bo strokovnjak svetoval primernejše izdelke za njihovo kožo in bo tako učinek boljši.”

anti-age, kozmetika
Foto : Profimedia

Pomemben je celosten pristop

Da je koža v dobrem stanju, poskrbimo tudi z ustrezno prehrano – z vitamini, antioksidanti, vitaminom C – s katero koži zagotovimo gradnike za obnovo, pojasnjuje Pogačnik.

Najpomembnejši pa je celosten pristop, saj na staranje vpliva ne le koža, temveč tudi spodaj ležeča tkiva. Pri tem je pomemben zdrav življenjski slog. Redno gibanje, zdrava prehrana in neizpostavljanje močnemu soncu oziroma zaščita pred soncem.

Staranje kože, kot smo omenili na začetku, namreč pospešujejo tudi kajenje, premalo spanca, neuravnotežena prehrana, izpostavljenost onesnaževalom in UV-sevanju.

Komentari

Vaš komentar