Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je Banko Slovenije in preostale banke pozvala k dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne. "Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni," je bil do bančnega regulatorja kritičen predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, ki je bila sklicana na pobudo Združenja bank Slovenije (ZBS), je bančni sektor opozoril na umanjkanje dialoga Banke Slovenije o regulatornih ukrepih, ki so v nacionalni pristojnosti. Direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo je izpostavila razmeroma visoke kapitalske zahteve pri stanovanjskih posojilih, zavarovanih s hipoteko, ki jih je centralna banka uvedla z novim letom, pa niso ta posojila visoko tvegan del portfelja posojil bank. Poleg tega makrobonitetni ukrep omejevanja kreditiranja prebivalstva po njenih besedah omejuje kreditno sposobnost le na posameznike z nadpovprečno plačo.
Pogoji so se med drugim zaostrili z zvišanjem minimalne plače. V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora namreč potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar je doslej znašalo 816,79 evra, po zvišanju minimalne plače pa 914,55 evra. Za vsakega otroka mora biti ta znesek višji za 248,92 evra.
“Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben … Tega nikjer drugje ni,” je bil predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja. Menil je, da bi morali z ukrepi, ki so mogoči na nacionalni ravni, izboljševati pogoje za slovenska podjetja in gospodinjstva, ne pa jih poslabševati.
Banke opozarjajo tudi, da se zaostrujejo pogoji na trgu kapitala, tako glede dostopa kot glede stroškov. Minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) – evropski ukrep, namenjen temu, da se banke ne bi več reševalo z javnimi financami -, ki jih morajo banke zagotavljati z izdajo obveznic na mednarodnih trgih, ne pa npr. v obliki depozita, še dodatno znižujejo razpoložljivost kapitala, ki je potreben za zmožnost kreditiranja gospodarstva.
“To je ekonomska kolonizacija”
Brodnjak je dejal, da so imeli velike težave z izdajo obveznic za izpolnjevanje zahtev MREL, trajalo je več kot leto dni, stroški pa so visoki, obrestna mera pri zadnji obveznici je 11 odstotkov. “Banke smo prelikvidne, imamo za 10 milijard evrov likvidnostnih rezerv, ki pa jih zaradi MREL in kapitalskih zahtev ne moremo dati za kredite,” je poudaril.
Menil je tudi, da bi morala Slovenija v Bruslju doseči, da zahteve glede MREL ne bi veljale enako za vse banke v Evropi, saj da je poslovni model bank v Sloveniji precej drugačen od poslovnega modela velikih zahodnih bank. Zahteva po izdaji obveznic na mednarodnem trgu po njegovih besedah vodi v ponovno odvisnost bank ob mednarodnih trgov. “To je ekonomska kolonizacija,” je prepričan.
Tudi član uprave Nove KBM Matej Falatov je dejal, da so obveznice, povezane z MREL, “velik trn v peti bančnemu sistemu”. Nova KBM jih bo morala letos pridobiti, je povedal in ocenil, da bodo obresti nanje presegale 10 odstotkov. “Če se bomo morali zadolževati težko in po enormnih cenah, bo težko zagotavljati kapital,” je opozoril.
Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc je dejal, da je bančni sistem v ugodnem položaju in “ni bojazni, da bi bilo kaj narobe”. So pa vsa tveganja v bančnem okolju povišana, najbolj makroekonomsko, kreditno in obrestno.
Ukrep previdnostne narave
Banka Slovenije je decembra ob predstavitvi aktivacije omenjenih blažilnikov dejala, da je ukrep previdnostne narave, in sicer zaradi pričakovane umiritve gospodarskih gibanj. Dolenc je danes dejal, da od nabora ukrepov izbirajo tiste, ki so primerni za naše okolje, in da so podobni kot ukrepi v podobnih državah.
Poudaril je, da so banke lani dobro poslovale, skupni dobiček pred davki je znašal okoli 500 milijonov evrov, kapitalska ustreznost je bila višja kot v povprečju v monetarni uniji. Rast kreditiranja je bila med najvišjimi, skupni obseg kreditov je narasel na 27 milijard evrov. Banke pa bi lahko – ob nespremenjenih ukrepih Banke Slovenije – odobrile še za šest milijard evrov posojil. Če bi bilo treba, bi lahko Banka Slovenije kapitalske blažilnike sprostila praktično čez noč, je dejal, in kreditni potencial povečala za 10 milijard evrov.
Zadravec Caprirolo in Brodnjak sta opozorila, da se Banka Slovenije pri odločanju o ukrepih ne bi smela zanašati na agregatne statistične številke. Vodja ZBS je tudi izpostavila, da so posamezniki prisiljeni v plačevanje tudi 800 evrov mesečno za najemnino za “luknjo”, ne smejo pa dobiti posojila z obrokom 500 evrov mesečno za večje stanovanje.
Dolenc je bil edini od članov sveta Banke Slovenije, ki so se seje udeležili. Kot je pojasnil predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), so sicer vabili vse člane, da bi lahko tudi dva člana, ki da se nista strinjala z uvedbo zaostrenih zahtev, predstavila svoje stališče.
Člani komisije niso zanikali, da je Banka Slovenije samostojen organ, so bili pa presenečeni nad izjavami, da dialoga med bankami in Banko Slovenije ni, ter pozvali k dogovoru za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Jožef Horvat (NSi) je med drugim menil, da je treba najti način za sprostitev depozitov za kreditiranje in razvoj gospodarstva. Monika Pekošak (Svoboda) je dejala, da je treba najti srednjo pot in razmisliti o prilagoditvi regulacije. Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da sedanje zvišanje minimalne plače glede na zakonske določbe “stoji” in da se z vprašanjem kreditne sposobnosti srečamo vsakič, ko se dohodki družinam, npr. ob zvišanju otroških dodatkov, povečajo, pa te težave nismo sposobni rešiti.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je spomnila, da ministrstvo pristojnosti glede teh ukrepov nima, in tudi dejala, da veliko manevrskega prostora pri prenosu direktiv ni. Na podlagi podatkov Banke Slovenije ministrstvo ocenjuje, da lahko banke vse regulatorne zahteve izpolnjujejo in da zaenkrat ni potrebe po zakonskih spremembah, s katerimi bi npr. z državnimi poroštvi zagotovili kreditiranje. Bodo pa stanje spremljali in ustrezno ukrepali, če bo treba, je dodala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje