Delodajalci ob pomanjkanju delovne sile pri nas iščejo delavce iz tujine. Največja ovira zanje so dolgi postopki pridobivanja dovoljenj z negotovim izidom. V DZ bodo danes obravnavali zakon o tujcih, ki poenostavlja nekatere postopke za delodajalce, ki želijo zaposliti tujce, kot delavce, ki pridejo delat v Slovenijo. Nevladniki so pred kratkim opozorili na diskriminatornost novele, pri čemer so kot izrazito sporno izpostavili zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev.
DZ bo danes na izredni seji obravnaval predloga novel zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavljata pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev, ob tem pa še predlog dopolnitev zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki omejuje učinek dviga minimalne plače na kreditno sposobnost.
Predlog novele zakona o tujcih je v ponedeljek prestal sito odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, vendar ne brez polemik. Poslanci kljub kritikam koalicijske Levice in nevladnikov iz novele niso umaknili člena o pogoju znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družinske člane tujcev. So pa razširili nabor institucij, ki opravljajo znanja slovenskega jezika, in določili 18-mesečno prehodno obdobje uveljavitve novele.
Levica na seji odbora tudi ni podprla dopolnila, ki vladi nalaga, da v roku šestih mesecev sprejme strategijo vključevanja tujcev. Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da dopolnila ne more podpreti, saj ne vsebuje navodil, naj strategija vsebuje akcijski, finančni in kadrovski načrt. V primeru, da bodo ta določila danes vključena v dopolnilo, ga bo Levica na seji DZ podprla, je zagotovila.
Manj pripomb je bil deležen predlog novele zakona o zaposlovanju tujcev, ki predvideva pospešitev zaposlovanja državljanov iz tretjih držav. Tujec bo lahko v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje, za tiste, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, pa se odločbe zakona ne bodo uporabljale. Prosilci za azil bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa.
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema medtem prinaša rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev. Banka Slovenije bo lahko namreč omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
