Pred poslanci v državnem zboru je prva obravnava predloga novega energetskega zakona, ki je v preteklih tednih zaradi predvidene prepovedi vgradnje peči na lesno biomaso sprožil precej buren odziv.
Kljub temu da je premier Robert Golob v ponedeljek v odgovorih na poslanska vprašanja naknadno napovedal umik določbe glede vgradnje peči na lesno biomaso, saj da je bolj pomembno zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, v predlogu ostaja nekaj drugih, ki še vedno delijo politiko.
Del javnosti in politike sta poleg omenjene prepovedi razburili določbi o prepovedi vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah in o omejitvah pri podeljevanju koncesij za distribucijo plina.
Določbam nasprotujejo prizadete interesne skupine, v politiki pa desnosredinska opozicija. V NSi so vlado pozvali, naj zakonski predlog umakne in ga vnovič vloži brez spornih členov, sicer v primeru sprejema napovedujejo zbiranje podpisov za referendum.
Predstavniki vlade in koalicije medtem branijo ukrepe kot ustrezne v luči prehoda na nizkoogljične vire. Kot zagotavljajo, gre le za nov korak pri postopnem prehodu uporabnikov na nove vire.
Vlada je s predlogom novega energetskega zakona, potem ko je veliko vsebin iz obsežnega energetskega zakona zaživelo v ločenih zakonih, prenovila preostanek nekdaj temeljnega zakona za področje energetike. Obenem je določbe zakona prilagodila potrebam zelenega prehoda v energetiki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje