Na petkovi izredni seji DZ bodo poslanci znova razpravljal o odpravi novosti pri evidentiranju delovnega časa, ki ga predlaga SDS, so danes odločili na kolegiju predsednice DZ. Zaradi veta državnega sveta bodo ponovno odločali tudi o zdravstvenem interventnem zakonu. Kolegij je ob tem danes soglasno sprejel finančni načrt DZ za prihodnje dve leti.
Na izredni seji DZ bodo poslanci razpravljali o predlogu sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga v SDS znova vložili nemudoma za tem, ko je DZ na seji sklenil, da je neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
S predlogom želijo v SDS črtati nedavno uveljavljene novosti evidentiranja delovnega časa, to so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje. Kot so pojasnili, so s tem “predsedniku vlade dali še eno možnost, da izpolni obljubo”, ki jo je dal gospodarstvenikom na vrhu gospodarstva.
Vlada bo po koncu nadzora izvajanja novele zakona v praksi šla v izboljšave v tistih delih, kjer se bodo pokazale kot potrebne, je na ponedeljkovi seji DZ dejal predsednik vlade Robert Golob. Rešitve za ugotovljene težave bodo po njegovih besedah iskali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Druga točka izredne seje bo ponovno odločanje o vetu državnega sveta, ki ga je slednji na torkovi seji izglasoval na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva.
Slednji med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Hkrati znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Ti dve rešitvi sta zmotili predstavnike delodajalcev v DS, ki so predlagali odložilni veto. Na ministrstvu za zdravje sicer vztrajajo, da razlogov za veto DS ni.
Kolegij predsednice je potrdil tudi finančni načrt za leto 2024 in 2025, ki proračunska sredstva viša iz prejšnjih 2,5 milijona na dobrih pet milijonov evrov na leto. Sredstva bodo razdeljena med strankami, ki so na parlamentarnih volitvah 2022 prejele več kot odstotek glasov. Pri tem se bosta finančno najbolj okrepili predvsem največji parlamentarni stranki, Svoboda in SDS. Neparlamentarne stranke pa opozarjajo, da jih spremembe postavljajo v podrejen položaj. Finančni načrt je po besedah generalne sekretarke DZ Uršule Zore Tavčar pripravljen na podlagi zadnjih informacij tudi o številu podmladkov posameznih političnih strank.
Vodje poslanskih skupin so odločili, da se predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih obravnava po skrajšanem postopku. Predlog, pod katerega je prvopodpisana poslanka SD Meira Hot, predvideva preimenovanje dneva vrnitve Primorske k matični domovini v dan priključitve Primorske k matični domovini. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta temu nasprotovala, saj da nam je bila Primorska odvzeta in nato vrnjena, ne zgolj priključena. Slednje bi namreč pomenilo, da Primorska nikoli ni bila slovenska, sta izpostavila. Predlog so podprli vodje poslanskih skupin koalicije.
Na kolegiju je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec izpostavila, da so zahtevali mnenje DZ o sodelovanju nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Branka Lobnikarja v preiskovalni komisiji DZ o sumih političnega vmešavanja v delo policije. V SDS menijo, da Lobnikar po zakonu ne more biti strokovni sodelavec preiskovalne komisije DZ, saj je bil kot državni sekretar vpleten v zadeve, ki so predmet preiskave.
V SDS mnenja niso prejeli, medtem pa je Lobnikar z mesta svetovalca preiskovalne komisije DZ že odstopil – po mnenju SDS na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ, ki ga je po njihovem prepričanju prejel prej kot oni, ki so ga zahtevali. Mnenje bodo po zagotovilih Zore Tavčar prejeli vodje poslanskih skupin in predsedniki preiskovalnih komisij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!