Poslanke po rojstvu otroka: pravica do odločanja in do dopusta

Slovenija 02. Avg. 202106:00 > 09:10
Delite:
Nosečnica
Foto: Aljaž Uršej/N1

Poslanke državnega zbora, ki v času mandata rodijo, se znajdejo v koliziji pravic: po eni strani imajo z ustavo zagotovljeno pravico glasovati in odločati, po drugi strani pa pravico do tega, da med porodniškim dopustom ne delajo. Še več, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih celo določa, da pravica do nadomestila preneha, če inšpekcija za nadzor delovnih razmerij ugotovi, da mati v času izrabe dopusta dela. Podobno je s poslanci, ki so med mandatom na dolgotrajnem bolniškem dopustu.

Poslanka LMŠ Jerca Korče, ki ima predvideni rok poroda v drugi polovici avgusta, opozarja, da status poslank, ki rodijo v času mandata, ni sistemsko urejen, tako kot je to v nekaterih drugih državah. “Imamo z ustavo zagotovljeno pravico, da lahko glasujemo, po drugi strani pa imamo pravico, da v celoti izkoristimo porodniški dopust,” pravi.

Sogovornica se je glede nadomeščanja na odborih in pri drugih obveznostih v DZ dogovorila s kolegi iz stranke, s partnerjem pa sta se odločila, da bo del starševskega dopusta izkoristil on in se bo sama lahko predčasno vrnila na delo. Sicer pa se že jeseni namerava udeleževati glasovanj.

“Pričakujem, da bom lahko že takoj po parlamentarnih počitnicah prihajala na glasovanje, saj vemo, da je v tem našem visečem parlamentu vsak glas odločilen.” Korče ob tem zanika, da bi bili v stranki kakršnikoli pritiski, da se čimprej vrne.

Glasovanje na daljavo “sproža več vprašanj kot odgovorov”

Še ne tako dolgo nazaj so mediji poročali o domnevnih pritiskih na zdaj že pokojnega poslanca SAB Franca Kramarja, ki je bil v času napovedane konstruktivne nezaupnice Janezu Janši januarja letos že dlje časa hudo bolan in na dolgotrajnem bolniškem dopustu. Mediji so takrat poročali o očitkih poslancem SAB, ki naj bi Kramarja kontaktirali glede glasovanja, ter o domnevnih obiskih poslanca SDS na Kramarjevem domu.

Ker so bili takrat odsotni tudi številni drugi poslanci, nekateri zaradi okužbe s koronavirusom, drugi zaradi samoizolacije, so poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB v postopek DZ vložile predlog novele poslovnika DZ, s katerim so želele omogočiti tajno glasovanje poslancev na daljavo ter sklic rednih in ne le izrednih sej na daljavo. To bi po mnenju nekaterih olajšalo, če že ne rešilo, tudi težave poslank na porodniškem dopustu ter tistih na dolgotrajnih bolniških.

Komisija DZ za poslovnik je predlog sprememb zavrnila, saj zanj ni glasovalo dovolj poslancev. V SMC so takrat opozorili prav na možnost pritiskov na hudo bolne poslance. Predsednik DZ Igor Zorčič (SMC) je dejal, da pravice, ki jih ima poslanec kot bolnik, pretehtajo nad dolžnostmi, ki jih ima kot funkcionar. Tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek je menil, da ta predlog sprememb poslovnika v praksi prinaša več vprašanj kot odgovorov. “Ko je nekdo resno bolan, mu je glasovanje zadnja briga,” je dejal in dodal, da je to etično vprašanje.

Status poslancev DZ na dolgotrajni bolniški odsotnosti je namreč enako sistemsko neurejen kot status poslank na porodniškem dopustu: pravico imajo biti odsotni in za to prejemati nadomestilo, vendar pa stranke pogosto računajo na njihov glas, ko ga potrebujejo.

Slediti posamezniku in spoštovati dostojanstvo

Poslanka NSi Iva Dimic je bila leta 2018 zaradi bitke z rakom pet mesecev na bolniškem dopustu. V tem času se je kljub odsotnosti udeležila nekaj glasovanj. “Za marsikoga na bolniški je to težko, sama pa sem rada šla, saj sem se počutila bolj živo,” pravi. Prepričana je, da morajo pravila slediti potrebam in zmožnostim posameznika, predvsem pa morajo spoštovati njegovo dostojanstvo in omogočiti usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.

Dimic ni podpornica glasovanja in dela od doma. “Če si bolan, je prva skrb ozdraveti. Delo od doma lahko to dodatno ogrozi.” Ena od možnosti, ki so jo uvedle nekatere evropske države, je imenovanje nadomestnega poslanca. “Trenutno je sistem v Sloveniji takšen, da nadomestni poslanec lahko nastopi, šele ko izvoljeni poslanec odstopi. A v tem primeru se kot poslanec ne počutiš varnega v smislu, da se boš po zaključku bolniške odsotnosti spet lahko vrnil,” opozarja sogovornica.

Vprašanje nadomeščanja odsotnosti poslank in poslancev DZ ni novo in sogovorniki pravijo, da je bilo že večkrat na mizi. Vendar pa rešitev še vedno ni. Eden od razlogov je zagotovo ta, da je vse od rojstva samostojne države do danes med vsemi poslankami DZ sredi mandata rodila le ena – tedanja poslanka Pozitivne Slovenije Melita Župevc. Tudi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pravijo sogovorniki, ni bilo prav veliko oziroma je strankam glasove kljub temu uspelo zagotoviti.

“Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v prvem odstavku 48. člena določa, da pravica do nadomestila preneha, če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru inšpektorata za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost.

Trenutno ne zaznavamo težav, ki bi jih imele določene kategorije poklicev z izkoriščanjem starševskega dopusta in nadomestila. ZSDP-1 namreč omogoča več različnih možnosti koriščenje starševskega dopusta, starša si ga lahko delita, starš ga lahko koristi v delni odsotnosti z dela …”

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ustavnopravno zahtevna vprašanja

V Raziskovalno-dokumentacijskem centru DZ so leta 2017 pripravili primerjalni pregled nadomeščanja odsotnosti poslancev v nekaterih evropskih državah. Na Danskem tako lahko parlament poslanki oziroma poslancu zaradi bolezni, nege, nosečnosti, rojstva ali posvojitve otroka odobri odsotnost in za čas odsotnosti povabi nadomestnega poslanca. Možnost nadomestnega poslanca poznajo tudi v Estoniji, Latviji, na Nizozemskem, Portugalskem in na Švedskem.

Nadomestni mandat običajno pripada naslednjemu neizvoljenemu s kandidatne liste. V Franciji medtem poznajo tako imenovani prenos glasovalnih pravic, ko drug poslanec dobi pooblastilo za glasovanje v imenu svojega odsotnega kolega.

V DZ pojasnjujejo, da v Sloveniji zakon o poslancih ne predvideva mirovanja poslanske funkcije, razen “v primeru in za čas, ko opravlja poslanec ali poslanka funkcijo v vladi”. “V državnem zboru je bila že večkrat izpostavljena potreba po ustreznejši pravni ureditvi za primer dolgotrajne odsotnosti posameznega poslanca oziroma poslanke, kot so dolgotrajna bolniška odsotnost, porodniški dopust ali nega otroka.

O tej tematiki je tako razpravljal klub parlamentark državnega zbora, potekali so tudi posveti s pravnimi strokovnjaki za nadgradnjo poslanske zakonodaje. Poudariti pa velja, da gre za problematiko, ki sega na več pravnih področij ter odpira veliko ustavnopravno zahtevnih vprašanj, ki bi terjala dobro premišljeno in sistemsko urejanje,” so še zapisali.

EU-parlament: šest mesecev odsotnosti od plenarnih zasedanj

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) je rodila junija, a kljub temu ostaja aktivna pri delu v EU- parlamentu. “Porodniški dopust v EU-parlamentu sicer ni v popolnosti urejen, je pa res, da so evropske poslanke lahko šest mesecev po porodu odsotne od glasovanj na plenarnih zasedanjih,” pravi Joveva. Sama se za to možnost ni odločila, saj ji, kot pravi, zaradi dobro urejenih pogojev dela od doma za zdaj uspeva usklajevati delo in materinstvo.

Delo je sicer od začetka junija začasno omejila na najbolj nujne stvari, kamor spada glasovanje na plenarnih zasedanjih, pravi poslanka, medtem ko imajo na zasedanjih parlamentarnih odborov možnost nadomestnega poslanca ali poslanke, ki glasuje v njenem imenu. “Izpostaviti moram še, da imam za razliko od poslancev in poslank v državnem zboru svojo ekipo, asistentke in asistenta.”

Možnost dela od doma po njenem mnenju ne reši osnovnega problema, a ga vsekakor olajša, saj bi sicer morala biti vsak tretji dan na letalu. “Menim, da bi se v Evropskem parlamentu lahko tudi na plenarnih zasedanjih uredilo vsaj nadomestno glasovanje. Konec koncev je glasovanje ključna stvar, zaradi katere smo izvoljeni, smo predstavniki ljudstva, sooblikujemo zakonodajo in soodločamo o zakonodaji, tudi – ali pa predvsem – na podlagi naših glasovanj.”

Čeprav si ne predstavlja, da bi v politiki lahko imele ženske “popolnoma mirno porodniško”, pa je Joveva prepričana, da bi “čisto vsem ženskam (in delno tudi moškim, kot imamo to urejeno v Sloveniji), ne glede na funkcijo, moral pripadati porodniški dopust; vsak(a) zase pa naj se potem odloča, ali ga bo koristil(a) in koliko ga bo koristil(a)”.

“Nehvaležno je govoriti o tem, katera pravica je nad katero, lahko pa zase povem, da si nikoli ne želim izbirati med materinstvom ali delom, prav tako nikoli ne bom pristala na posploševanje in vnaprejšnje žigosanje v družbi, da je ženska s kariero slaba mati, ženska, ki je mati, pa slaba uslužbenka. Marsikatere ženske so se pripravljene odpovedati materinstvu zaradi nekih drugih (na primer kariernih) prioritet. To je njihova stvar, toda nesprejemljivo pa je, da se ženske bojijo imeti otroka oziroma odlašajo s tem zaradi službe. To bi se, kot rečeno, moralo urediti za vse,” poudarja Joveva.

Komentari

Vaš komentar