Posvet o dolgotrajni oskrbi: zakaj se pri izvajanju zakona tako zatika

Slovenija 06. Maj 202416:11 2 komentarja
Roke
Slika je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet avgusta lani in je predvideval, da naj bi se pravica do oskrbovalca družinskega člana začela izvajati s 1. januarjem 2024. Do začetka maja od tisoč vlagateljev odločbe ni prejel nihče. O tem, zakaj se zatika, so danes razpravljali na posvetu, ki ga je organizirala komisija državnega sveta za socialno varstvo. Zlasti zaradi premalo kadra pričakujejo še več težav. Pristojne so pozvali k čimprejšnjim rešitvam.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je na današnjem posvetu zagotovil, da se z deležniki nenehno pogovarjajo o odprtih vprašanjih. Tudi predstavnikom občin bodo kmalu predstavili priročnik o izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi v delu, ki je povezan z nalogami občin.

Glede pravice do oskrbovalca družinskega člana je napovedal, da naj bi bilo do konca leta poleg obstoječih 450 uporabnikov še 1.000 novih uporabnikov pravice. Po njegovih besedah je že vse pripravljeno za izdajo novih odločb. To pomeni, da so vsi zapleti z informacijskim sistemom večinoma odpravljeni, je poudaril.

Hkrati so na ministrstvu veliko dela opravili pri pripravljanju podzakonskih predpisov, konec prejšnjega tedna so v postopek na vladi vložili tudi predlog zakona o pomoči pri kadrovskih politikah v institucijah v socialnem varstvu, je povedal.

Več o pravicah iz novega zakona, ki se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi

Predsednica Socialne zbornice Slovenije Breda Božnik je v imenu skupine deležnikov dejala, da so pred časom združili moči in začeli opozarjati, da zakon o dolgotrajni oskrbi ne naslavlja vseh upravičencev tako, da bi ga bilo mogoče izvajati v praksi. Obžalujejo, da ministrstvu ni uspelo uresničiti svojih zavez o vključevanju stroke in izvajalcev v proces uvajanja novega sistema v prakso. Samo s sodelovanjem stroke bo sistem lahko zaživel, je prepričana.

Omenjena skupina deležnikov je sodelovala tudi pri pobudi za organizacijo posveta. Sopobudniki so bili tako poleg socialne zbornice še skupnost socialnih zavodov, skupnost centrov za socialno delo, skupnost varstveno delovnih centrov, skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami, sindikat zdravstva in socialnega varstva, zbornica zdravstvene in babiške nege – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter inštitut za socialno varstvo.

“Pravice iz zakona bodo ostale mrtva črka na papirju”

Valerija Lekić Poljšak in Denis Sahernik iz skupnosti socialnih zavodov sta spregovorila o pravicah dolgotrajne oskrbe v instituciji in na domu. Po besedah Lekić Poljšak zdaj na pomoč na domu čaka kar približno 1.350 ljudi. Domovi za starejše ne bodo prevzeli odgovornosti za to, da uporabnikom ne bo mogoče zagotavljati pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi, je opomnila.

Sahernik je prav tako izrazil skrb, da bodo pravice iz zakona zaradi njegove nedodelanosti ostale mrtva črka na papirju. “Kaj bo s tistimi, ki ne bodo dosegli vstopnega praga?” ga je zanimalo. Prav tako se je vprašal, ali bodo lahko domovi, ki jim že zdaj primanjkuje kadra, sploh lahko izvajali naloge po novem zakonu. V skupnosti zahtevajo tako spremembe zakona kot podzakonskih predpisov.

Nadalje veliko nejasnosti v zakonu vidi sindikat zdravstva in socialnega varstva. Zakon ne temelji na realnih razmerah, je ugotovila Irena Ilešič Čujovič iz sindikata. Kadra že tako primanjkuje, da postelje v domovih ostajajo prazne, kar pa je po njenem opozorilu le vrh ledene gore. Kadrovska problematika pa po njenem opažanju ni pereča le v domovih, ampak tudi na centrih za socialno delo, ki dobivajo vedno nove naloge.

Zakon določa, da bodo upravičenost prosilca do posameznih storitev ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Hkrati se bo začela izvajati e-oskrba.

Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Z istim datumom bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje