Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikat upokojencev Slovenije sta pozvala vlado k izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka in še dodatni odstotek uskladitve za upokojene do leta 2011. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je sklep, s katerim je vladi predlagal izredno uskladitev pokojnin, namreč sprejel že konec februarja. V zvezi in sindikatu, kjer so sklep predlagali, so nestrpno čakali na odziv vlade, a ga še mesec dni po sprejemu predloga niso prejeli.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikat upokojencev Slovenije sta na današnji novinarski konferenci pozvala vlado k izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka in še dodatni odstotek uskladitve za upokojene do leta 2011. Takšen sklep je namreč 27. februarja sprejel svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
S sklepom so vladi predlagal izredno uskladitev pokojnin od 1. aprila 2023. V zvezi in sindikatu, ki so bili predlagatelji tega sklepa so nestrpno čakali na odziv vlade, so dejali.
Na to, da odgovora vlade še mesec dni po sprejemu predloga niso prejeli, so upokojenci 28. marca opozorili tudi na pogovoru pri predsednici republike Nataši Pirc Musar. Predsednica je pristojnega ministra, ki je bil prisoten na pogovoru, pozvala, naj vlada upokojencem odgovori, kakšne so možnosti za rešitev, in svojo odločitev tudi utemelji. Odgovora vlade kljub temu še vedno niso prejeli.
Izpostavili so, da je neuradno slišati, da v vladnih krogih menijo, da izredna uskladitev pokojnin trenutno ni mogoča, saj naj bi 198 milijonov evrov, kolikor je zanjo potrebnih, negativno vplivalo na vzdržnost javnih financ.
V zvezi in sindikatu menijo, da takšno razmišljanje ni utemeljeno, saj je bil lanski prispevek proračuna v pokojninsko blagajno za potrebe pokojnin nižji od načrtovanega in je znašal le 805 milijonov evrov. Država daje v pokojninsko blagajno vedno manj, v letu 2013 je bil delež še 33 odstotkov, v letu 2022 le še 19,1 odstotka.
Glavnino prihodkov predstavljajo socialni prispevki, v letu 2013 66 odstotkov vseh prihodkov, v letu 2022 že 80,4 odstotkov, čeprav plačujejo v pokojninsko blagajno delodajalci skoraj polovico nižji prispevek od delavcev, kar je edinstven primer v Evropi. Poleg tega so avgusta 2022 presegli en milijon zavarovancev, kar je zgodovinski dosežek. Trditev, da dostojne pokojnine ogrožajo javne finance, je torej povsem napačna, opozarjajo.
Veliko upokojencev prejema pokojnine, ki so le malce večje od socialne pomoči
Pokojnine so se letos na podlagi zakona uskladile za 5,2 odstotka. Inflacija je bila februarja letos v primerjavi z istim mesecem lani 9,3 odsotna, marca pa že 10,5 odstotna. Ob tem v sindikatu in Zdusu opozarjajo še na enormno povišanje cen hrane, stanovanjskih stroškov, energije in zdravstva.
Pokojnine, ki se po zakonu usklajujejo za nazaj, že tako in tako iz leta v leto izgubljajo realno vrednost, še posebej pa se njihova kupna moč zmanjša, kadar je inflacija dvoštevilčna, opozarjajo. Že v letu 2022 so se kljub uskladitvi in izplačilu enkratnih dodatkov po podatkih iz letnega poročila Zpiza za lani starostne pokojnine realno znižale za 0,7 odstotka, invalidske za 0,5 odstotka in vdovske ter družinske za en odstotek ob letni inflaciji 8,8 odstotka, so našteli.
Vlada ne upošteva visoke inflacije in njen poguben vpliv na tiste z nizkimi dohodki, najsi gre za plače ali pokojnine, opozarjajo. Prav je, da je vlada glede na inflacijo že povečala socialne transferje, menijo, sedaj pa mora izpeljati še izredno uskladitev pokojnin, saj namreč zelo veliko upokojencev prejema pokojnine, ki so le malce večje od denarnih socialnih pomoči. “Upokojenci si ne dovolimo takšnega odnosa,” je izpostavila podpredsednica sindikata Metka Roksandić.
Podpredsednica Zdusa Jožica Puhar je dejala, da je predsednik vlade Robert Golob na sestanku z Zdusom dejal, da se vlada zaveda tega problema in da bo treba narediti korak k uskladitvi, ampak da je najprej treba pripraviti rebalans proračuna in se v okviru tega odločati naprej.
Nezadovoljstvo upokojencev se sicer kaže tudi na protestih pod vodstvom nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja, a tako Roksandić kot Puhar sta opozorili, da se teh vprašanj ne rešuje na ulici, temveč za skupno mizo. Menita, da želijo “posamezniki populistično zbuditi pozornost na hrbtu upokojencev”. “Preproste ljudi, ki ne spremljajo politike in dogajanja, vidijo pa svoj neprijeten položaj, ni težko prepričati, da pridejo na cesto,” je izpostavila Puhar, a tako se stvari po njenem mnenju ne rešuje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
