Člani delovne skupine, ki naj bi pripravljala podlago za reformo šolstva, nasprotujejo potezi ministrstva, ki je v zakonodajni postopek poslalo svoj predlog sprememb zakona o osnovni šoli. Če ministrstvo predloga ne bo umaknilo, bodo iz skupine izstopili, so jasni. A ob tem poudarjajo, da mora šolska reforma temeljiti na premišljenih, strokovnih in odgovornih odločitvah, v nasprotnem primeru je ogrožen naš izobraževalni sistem.
Po tem, ko je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v zakonodajni postopek poslalo svoj predlog sprememb zakona o osnovni šoli, so člani delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023—2033 ministrstvo pozvali, naj ga umakne. V skupini, ki je nastala decembra lani, pripravljajo nacionalni načrt, ki bi bil podlaga za sistemske rešitve in spremembe šolskega kurikuluma.
“Pred nekaj dnevi nas je presenetilo dejstvo, da je ministrstvo, ne da bi se o tem kakor koli uskladilo z delovno skupino (s svojo namero nas je v slogu izvršenega dejstva le seznanilo), v formalni postopek zakonodajne obravnave že posredovalo predlog sprememb zakona o osnovni šoli, v katerem se uzakonjajo sistemske spremembe na več pomembnih področjih vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli,” so zapisali v pismu, naslovljenem na ministra Darja Felda in vodjo delovne skupine Janeza Vogrinca.
Člani delovne skupine opozarjajo, da tak pristop prehiteva strateški dokument in zanemarja premisleke o vplivu predlaganih sprememb na sistem kot celoto. “Kakšen je smisel številnih strokovnih in javnih razprav in kakšen je smisel prizadevanj vseh v delovno skupino vključenih strokovnjakov, če na ministrstvu očitno deluje vzporedna struktura, ki se je že odločila, kakšne konkretne sistemske spremembe in ukrepe je odločena uveljaviti, delovno skupino pa dojema predvsem kot pokritje za lastno uveljavljanje šolsko-politične moči in interesov,” se sprašujejo.
Po njihovi oceni se tokratni pristop ministrstva ne razlikuje od že videnega pri pripravi zadnje Bele knjige leta 2011. “Strokovna skupina je pripravljala strateški dokument, politični odločevalci na ministrstvu pa so v zakonodajni postopek vlagali sistemske spremembe, ne da bi jih zanimalo, ali in koliko bodo te usklajene s premišljenimi predlogi Bele knjige,” so zapisali.
Ob tem so opozorili tudi na rezultate raziskave PIRLS o bralni pismenosti, ki je med slovenskimi četrtošolci v zadnjih petih letih upadla. “Vsaj dejstvo, da so dosežki na področju bralne pismenosti v Sloveniji nižji kot v kateri koli sosednji državi, bi moralo biti dovolj glasen signal, da tako ne moremo več naprej. Še posebej ne, ker smo bili še pred nekaj leti zgled marsikateri državi in ker smo uspeli iz obdobja v obdobje postopoma, a vztrajno izboljševati dosežke na omenjenem področju in tudi na mnogih drugih merjenjih,” so dodali.
Ministrstvo pozivajo, naj iz postopka umakne spremembe zakona o osnovni šoli in se vzdrži vlaganja predlogov sistemskih rešitev do priprave nacionalnega načrta. Če ministrstvo tega ne bo storilo, bodo izstopili iz delovne skupine in njenih podskupin.
Predlog novele med drugim uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce, prvi tuji jezik v 1. razredu in drugi tuji jezik v zadnjem triletju. Spreminja tudi izobraževanje na domu in uzakonja razširjen program, s katerim se nadomešča doslej uveljavljeno podaljšano bivanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje