Nevladne organizacije in stroka s področja urejanja prostora so vladi poslale javni poziv, v katerem opozarjajo na koalicijske zaveze v zvezi s stanovanjsko politiko. Poudarjajo, da bi bil morebiten vstop zasebnega kapitala v gradnjo javnih najemnih stanovanj v neskladju s koalicijsko pogodbo in v nasprotju z mnenjem širše stroke.
“Nedavni prenos za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Slovenski državni holding (SDH) namesto na javne stanovanjske sklade vzbuja skrb, da so predvolilne obljube in koalicijska pogodba že pozabljene,” so zapisali v pozivu, ki so ga tudi medijem posredovali iz Inštituta za politike prostora.
“Skrbi še povečujejo medijske objave in izjave finančnega ministra v nedavnih intervjujih – iz teh lahko sklepamo, da je vlada v zadnjih šestih mesecih za zaprtimi vrati pripravila ukrepe, ki temeljijo na vstopu zasebnega kapitala, tudi globalnih nepremičninskih korporacij, v gradnjo ‘javnih’ najemnih stanovanj. To je neskladno s koalicijsko pogodbo in v nasprotju z mnenjem širše stroke,” so poudarili.
Zahtevajo, da se stanovanjska politika takoj začrta v skladu s koalicijsko pogodbo. Ta med drugim določa, da bo koalicija nemudoma pripravila krizni načrt reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin in zemljišč ter da bo okrepila delovanje Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in podprla druge modele financiranja s ciljem zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Navedeno je med drugim tudi, da bodo nepremičnine, primerne za stanovanjsko gradnjo, prenesli z DUTB na SSRS.
Podpisniki poziva vladi pravijo, da bi ta zemljišča omogočila gradnjo skoraj 3.000 novih javnih najemnih stanovanj in da je finančna dostopnost zemljišč ena od večjih težav sklada, zato zahtevajo brezpogojno uresničitev te napovedi.
Zahtevajo tudi, da vlada vzpostavi stabilno javno sistemsko financiranje, ki ne bi temeljilo na kapitalu globalnih nepremičninskih korporacij in ne bi bilo podvrženo tržnim nihanjem. “To ne bo uresničljivo brez uvedbe progresivnega nepremičninskega davka, ki naj deluje kot odvračalni ukrep proti praznim stanovanjem in kopičenju bogastva na račun družbene blaginje,” menijo.
Poudarjajo, da je na stanovanjskih skladih temelječi sistem edini preostali bazen izkušenj, kadrov in struktur na področju javne stanovanjske gradnje. “S sredstvi, kadri in strokovno pomočjo je treba krepiti obstoječi sistem, ne pa vzpostavljati vzporednih obvodov, ki ne bi bili zavezani javni in transparentni stanovanjski politiki,” poudarjajo.
Nova javna neprofitna najemna stanovanja morajo biti po njihovem mnenju vzor pri zasnovi sodobnih stanovanj, sosesk in javnega prostora, saj ne vplivajo samo na bivalni standard gospodinjstev, ampak na način poselitve, urejanja prometa, energetske varčnosti in socialne integriranosti celotne države. “Zato je ključno, da se smiselno umeščajo v prostor ter snujejo strokovno in transparentno, z javnimi urbanističnimi in arhitekturnimi natečaji,” pravijo.
“Katastrofalne izkušnje” drugih držav
Menijo, da so izkušnje Švedske, Nemčije in Irske, kjer so javna socialna najemna stanovanja prevzele globalne nepremičninske korporacije, “katastrofalne” – dolgoletni najemniki zaradi povišanja najemnin novih lastnikov ostajajo brez domov. “Zato nasprotujemo prepuščanju javne stanovanjske gradnje zasebnim nepremičninskim korporacijam ali prepletanju z njimi. Njihov edini motiv je profit, in ne uresničevanje osnovne človekove pravice dostopa do stanovanja,” so prepričani.
Poudarjajo še, da eksistenčna dobrina, kot je stanovanje, ne sme biti poblagovljena, da je dostopna stanovanjska preskrba lahko utemeljena le na družbeni solidarnosti ter da je nujno ustaviti vdor tržne in špekulativne logike v stanovanjsko preskrbo.
“Neprofitna najemnina in pravica do stanovanja naj postaneta temeljni izhodišči trajnostne stanovanjske politike,” pozivajo.
Javni poziv so v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo pripravili v okviru Mreže za prostor, ki združuje nevladne organizacije za trajnostno in vključujoče urejanja prostora. Podpisanih je 27 nevladnih organizacij, inštitutov, društev, zbornic in drugih organizacij, med njimi tudi Fakulteta za arhitekturo, oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Gre za nov poziv nevladnikov v povezavi s prenosom zemljišč z DUTB na SSRS. Vlada je konec oktobra v odzivu na njihovo pismo navedla, da se skladno z zakonom, ki ureja delovanje DUTB, vse premoženje DUTB prenese na SDH, tako da vlada z uredbo, ki ureja pripojitev DUTB k SDH, nepremičnin slabe banke ne more prenesti na SDH. Navedla je, da bo SDH stanovanjsko problematiko aktivno reševal po avstrijskem modelu, s povečanjem javnih najemnih stanovanj, bo pa moral te aktivnosti, tako kot vse ostale, vključiti v letni načrt upravljanja, h kateremu poda soglasje vlada.
Pred tem je sredi oktobra ministrstvo za finance zatrdilo, da se bo reševanje stanovanjskega vprašanja se bo uporabilo tudi nepremičnine DUTB. Ministra za finance in za delo Klemen Boštjančič in Luka Mesec sta poudarila, da se koalicijski dogovor glede reševanja stanovanjskega vprašanja ne krši ter da potekajo intenzivni pogovori o načinu čim bolj učinkovite uporabe nepremičnin DUTB.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!