Menu Item
Čeprav bi se pravica do oskrbovalca družinskega člana po zakonu o dolgotrajni oskrbi morala izvajati že od 1. januarja, še nihče od približno osemsto vlagateljev ni prejel odločbe. Ministrstvo za solidarno prihodnost je šele v teh dneh podpisalo pogodbo z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer bodo pripravljali ocene upravičenosti. Kot kaže, pa bi vlagatelji na odločbe lahko čakali še več mesecev. "To so ljudje, ki pomoč potrebujejo že danes," za N1 opozarjajo v Skupnosti centrov za socialno delo.
Od 1. januarja se po zakonu o dolgotrajni oskrbi izvaja pravica do oskrbovalca družinskega člana. To pomeni, da lahko tisti, ki zaradi bolezni, obnemoglosti ali drugačnih oviranosti potrebujejo veliko nege in pomoči pri vsakodnevnih opravilih, pridobijo pravico, da jim oskrbo na njihovem domu zagotavlja njihov družinski član. Ta na podlagi statusa oskrbovalca za to prejme nadomestilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače, če skrbi za enega, ter 1,8-kratnik minimalne plače, če skrbi za dva svojca, ter 21 dni dopusta letno. Pogoj je, da izstopi iz trga dela (torej pusti službo oziroma se odjavi iz evidence brezposelnih) in se v celoti posveti oskrbi svojega družinskega člana.
Vendar pa se pri uveljavljanju te pravice že zdaj zapleta. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, je šele v zadnjih dneh podpisalo pogodbo z Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), ki bo pripravljalo ocene upravičenosti. Na centrih za socialno delo pa opozarjajo, da še vedno nimajo informacijskega sistema, ki jim bo omogočal izdajanje odločb.
Štiri mesece za izdajo odločbe
Centri za socialno delo so že v začetku januarja prejeli 733 vlog, do februarja pa že okoli osemsto. Med njimi so vloge upravičencev, ki so imeli doslej (po zakonu o socialnem varstvu) pravico do družinskega pomočnika. Slednji se bodo v skladu z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi le “prevedli” v oskrbovalce družinskega člana. Prejeli pa so tudi veliko novih vlog – v začetku januarja je bilo teh 295.
Centri za socialno delo bodo vsem omenjenim vlagateljem izdali odločbe na podlagi mnenja invalidske komisije Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje o upravičenosti prosilca. Komisija bo ocenjevala, ali prosilec zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali pa zaradi hude gibalne oviranosti potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana namreč pripada samo upravičencem, ki bodo glede na potrebe uvrščeni v 4. in 5. kategorijo, torej tistim, ki potrebujejo največ pomoči. Oceniti bodo morali tako vloge tistih, ki so doslej imeli družinskega pomočnika, kot vloge tistih, ki za takšno pravico kandidirajo prvič.
RTV Slovenija je v nedeljo poročala, da pogodba med ZPIZ in ministrstvom sploh še ni bila podpisana. Z ZPIZ-a so nam na naše poizvedovanje v torek odgovorili, da je pogodba medtem bila podpisala in da bodo invalidske komisije zdaj začele obravnavati vloge. Doslej so jih od centrov za socialno delo prejeli 240.
Na vprašanje, v kakšnem času bodo predvidoma pripravili ocene, so nam na ZPIZ-u odgovorili, da morajo po zakonu izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka. Koliko časa bodo torej potrebovali, da bodo pripravili mnenja za 240 odločb, ki so jih od centrov za socialno delo že prejeli, in za več sto tistih, ki jih še niso, na ZPIZ-u niso želeli ocenjevati.
“Ljudje potrebujejo pomoč že danes”
“Če bo invalidska komisija potrebovala štiri mesece za pripravo ocen, to pomeni, da centri za socialno delo ne bodo mogli izdati teh odločb še pol leta,” je za N1 opozorila sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. “Vedeti pa moramo, da ti ljudje potrebujejo pomoč že danes.”
Kot pravi, so že v času, ko je bil predlog zakona v javni obravnavi, opozarjali, da ministrstvo za solidarno prihodnost ni vzpostavilo osnovnih pogojev, da bi centri za socialno delo lahko ustrezno izvajali zakon. “Vladajoče strukture ponavljajo napake iz preteklosti. Žrtve pa bodo uporabniki, torej tisti najranljivejši, ki potrebujejo podporo in pomoč,” je bila jasna.
Tatjana Milavec ob tem pričakuje, da bo ministrstvo invalidskim komisijam podalo jasna in enotna navodila, kako pripravljati ocene. Na centrih za socialno delo jih namreč skrbi, da bi bili lahko ljudje z enakimi potrebami ocenjeni različno, saj bo ocene predvidoma pripravljalo več območnih invalidskih komisij. Izkušenj na tem področju pa še ni.
Prav tako še vedno ni vzpostavljenega informacijskega sistema, na podlagi katerega bi centri lahko izdajali odločbe, je povedala Milavec. Z ministrstva so nam pred tedni na vprašanje, kdaj bo vzpostavljen informacijski sistem, odgovorili, da si prizadevajo, da bi se to zgodilo čim prej. “Po trenutni časovnici naj bi prve odločbe lahko poslali v februarju,” so navedli 19. januarja.
V torek smo ministrstvo prosili za komentar navedb, da bi do izdaje prvih odločb lahko minilo še več mesecev, a njihovega odgovora še nismo prejeli. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
Upravičencu, ki bo imel oskrbovanca, ne bo pripadalo dnevno varstvo
Pravica do oskrbovalca družinskega člana je pravica tistega, ki pomoč in oskrbo potrebuje, in ne njegovega svojca, poudarjajo na centrih za socialno delo. Oskrbovalec tako lahko postane zakonec ali zunajzakonski partner, hči ali sin, starš, brat ali sestra, vnuk ali vnukinja, tast ali tašča, zet ali snaha, svak ali svakinja. Na podlagi tega statusa pridobi tudi določene pravice, med drugim nadomestilo in dopust.
Čeprav podatki kažejo, da levji delež skrbi za svoje bolne in obnemogle svojce pri nas opravijo upokojenci, slednji ne morejo dobiti statusa oskrbovalca družinskega člana.
Oskrbovalec mora po zakonu prebivati na domu tistega, ki ga oskrbuje, in mu zagotavljati vso potrebno oskrbo. Opraviti mora tudi osnovno 30-urno usposabljanje, ki ga bo izvajala Socialna zbornica, ter vsaj vsaka tri leta še dodatno 20-urno usposabljanje za obnovitev znanja o oskrbi.
Ker ima oskrbovalec tudi pravico do dopusta, bo svojcu, za katerega skrbi, v tem času pripadla tudi nadomestna oskrba, in sicer v instituciji ali na domu, lahko pa bo namesto tega dobil denarni prejemek v sorazmernem deležu.
Oskrbovalci bodo dopust sicer lahko koristili šele v letu 2025, saj bo nadomestna oskrba mogoča šele, ko se bo iz sistema dolgotrajne oskrbe začela izvajati dolgotrajna oskrba na domu in v institucijah. Vsi domovi za starejše bodo morali nadomestni oskrbi nameniti delež postelj, ki jih bo financiral proračun.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da tisti, ki bo uveljavljal pravico do oskrbovalca, ne bo mogel hkrati imeti oskrbe v domu za starejše, prav tako mu ne bo pripadala dolgotrajna oskrba na domu. Tudi pravice do dnevne dolgotrajne oskrbe (torej dnevnega varstva) v tem času ne bo imel. Lahko pa bo prejemal pomoč na domu (po zakonu o socialnem varstvu).
Dosje o dolgotrajni oskrbi na N1
Ker je dolgotrajna oskrba ena najbolj nujnih reform, ki jih Slovenija potrebuje, in reforma, na katero smo čakali več kot dve desetletji, od januarja letos, ko je začela veljati prva pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi (pravica do oskrbovalca družinskega člana), o tej temi na N1 poročamo podrobno in poglobljeno.
Ni dvoma, da je to ena najbolj kompleksnih reform, a hkrati ni dvoma tudi o tem, da je pomembnih vprašanj še vedno precej več kod odgovorov.
Več o sistemu dolgotrajne oskrbe ter o težavah pri tem si lahko preberete v članku Reforma, ki smo jo čakali 20 let, v članku o pravici do oskrbovalca družinskega člana, v članku o dolgotrajni oskrbi na domu ter v članku o upokojencih, ki nosijo levji delež oskrbe svojcev na domu, a jih je zakon na tej točki popolnoma zaobšel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje