Pravico do odškodnine bi razširili na dediče upravičencev

Pristojni parlamentarni odbor DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katerim se širi krog upravičenih vlagateljev zahtevkov za odškodnino zaradi azbestne bolezni tudi na dediče upravičencev. S predlogom se odpravlja neskladje zakona z ustavo, na kar je opozorilo ustavno sodišče.

Kot je o predlogu novele zakona na seji odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport, ki ga je pripravila nekdanja vlada, povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in delo Štefan Kušar, se na podlagi predlaganih sprememb krog upravičenih vlagateljev zahtevkov za odškodnino zaradi azbestne bolezni širi na dediče upravičencev oz. oškodovancev.

Spremembe zakona so v neskladju z ustavo

Ob tem je spomnil, da so bile spremembe zakona pripravljene zaradi odločitve ustavnega sodišča, da je zakonska določba, po kateri dediči pokojnega upravičenca niso upravičeni do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je ob tem DZ naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do tedaj pa lahko dediči upravičenca, ki je že prejel mnenje glede bolezni, podajo vlogo za začetek odškodninskega postopka.

Dediči po upravičencih do odškodnine ne morejo začeti postopka

Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom sicer presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Pri tem je bilo bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom.

Členi zakona so potrjeni

Tako poslanci koalicije kot opozicije so na odboru izrazili podporo predlaganim spremembam. Poslanka Metka Pešl Šater iz Svobode je ob tem izrazila željo, da bi pristojno ministrstvo pogledalo tudi to vprašanje, kako zagotoviti obveščanje dedičev in kako preprečiti, da bi pravice ostajale neizkoriščene samo zato, ker ljudje zanje ne vedo.

Poslanci so nato s 14 glasovi in nobenim potrdili predlagane člene zakona, soglasno potrdili pa tudi koalicijsko dopolnilo.