V Švici v imenu znanosti zakopali več kot 2.000 spodnjic, kaj je pokazala analiza?

Na prvi pogled se morda zdi kot nenavadna šala ali eksperiment, primernejši za umetniško instalacijo kot za resno znanstveno raziskavo. A v Švici so v zemljo namenoma zakopali več kot 2.000 kosov bombažnega spodnjega perila. Za nenavadnim poskusom se skriva povsem resen razlog, piše Slobodna Dalmacija.

Znanstveniki so s pomočjo povsem običajnega kosa oblačila ugotavljali, kako biološko aktivna so tla na različnih območjih države. Rezultati so pokazali, da lahko dogajanje le nekaj centimetrov pod površjem razkrije veliko o zdravju in kakovosti tal. Projekt so začeli leta 2021, ko so strokovnjaki z univerze v Zürichu združili moči z raziskovalci švicarskega kmetijskega raziskovalnega centra Agroscope.

V zdravih tleh nenehno potekajo številni procesi. Bakterije, glive, deževniki in drugi organizmi razgrajujejo organske snovi, sodelujejo pri kroženju hranil ter vplivajo na strukturo tal. Tla zato niso le neživa snov, v kateri rastejo rastline, temveč zapleten ekosistem, ki lahko kar prekipeva od življenja.

Več hranil ne pomeni vedno bolj zdravih tal

Raziskava je tako pokazala, da se biološka aktivnost razlikuje tudi med posameznimi vrstami tal. Kmetijske površine in travniki so se po stopnji aktivnosti uvrstili za vrtovi, medtem ko so negovane zelenice med vsemi proučevanimi območji pokazale najnižjo raven aktivnosti, ugotovitve Agroscopa povzema Slobodna Dalmacija.

Vendar to ne pomeni, da bi morala biti vsa tla čim bolj bogata s hranili in mikroorganizmi. Znanstveniki opozarjajo, da je pri tem pomemben predvsem kontekst. Kar koristi vrtu ali kmetijskim zemljiščem, namreč ni nujno koristno tudi za naravne habitate.

V gozdovih in drugih območjih, kjer je naravno okolje večinoma ohranjeno, lahko izrazito visoka vsebnost hranil včasih kaže na porušeno naravno ravnovesje. Podobna težava se lahko pojavi tudi na vrtovih. Ljudje želijo rastlinam pogosto zagotoviti čim boljše razmere za rast, zato tlom dodajajo gnojila in druga hranila.

Toda pretiravanje ima lahko ravno nasproten učinek. Zdrava tla torej niso nujno tista, ki vsebujejo čim več hranil in organskih snovi. Ključno je ravnovesje med organsko snovjo, hranili in organizmi, ki živijo v tleh.

Kako je spodnje perilo postalo znanstveno orodje?

Prav zato je eksperiment z bombažnim spodnjim perilom pritegnil toliko pozornosti. Namesto dragih in zapletenih merilnih naprav so raziskovalci uporabili povsem vsakdanji predmet, ki ga pozna vsak.

Udeleženci so lahko že s prostim očesom opazili razliko med skoraj povsem ohranjenim blagom in tkanino, ki so jo mikroorganizmi v nekaj tednih močno razgradili. Seveda zgolj zakopavanje spodnjega perila ne zadostuje za celovito oceno kakovosti tal. Za zanesljive znanstvene ugotovitve so še vedno potrebne laboratorijske analize in drugi kazalniki.

Kljub temu je preprost poskus pokazal, koliko zanimivih informacij lahko razkrije na videz povsem vsakdanji predmet. Švicarski eksperiment je tako ponudil veliko več kot le nenavadne fotografije razpadlega spodnjega perila. Pokazal je, da je mogoče zdravje tal raziskovati tudi s preprostimi in razumljivimi metodami ter da način uporabe zemljišč pomembno vpliva na življenje pod površjem, še piše Slobodna Dalmacija.