Februarja bo pri nas predvidoma začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, da ta za delodajalce ni sprejemljiv. Moti jih, da je v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni izključena vloga delodajalca. Pravijo, da bodo, če socialnega dialoga ne bo, delodajalci prisiljeni v ostrejše ukrepe.
Prvega februarja naj bi v Sloveniji začel veljati novi pravilnik o poklicnih boleznih. Javna obravnava osnutka pravilnika se je iztekla v nedeljo. Na ministrstvu za zdravje so za N1 povedali, da so do takrat prejeli pripombe Združenja delodajalcev (med drugim tudi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije), Združenja zdravnikov medicine dela, prometa in športa, Zbornice varnostnih inženirjev Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in nekaj posameznikov prek e-demokracije. Na ministrstvu pravijo, da večina podpira ureditev področja poklicnih bolezni v Sloveniji. Vse pripombe bodo preučili ter preverili, ali izboljšujejo tekst, so še povedali.
Upravni odbor OZS je po današnji obravnavi osnutka pravilnika ocenil, da ta za delodajalce ni sprejemljiv. Kot je po navedbah zbornice poudaril njen predsednik Blaž Cvar, jih med drugim moti to, da je v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni izključena vloga delodajalca. “Vzame se mu možnost izpodbijanja dokazov in sodelovanja v postopku,” je opozoril.
Direktor OZS Danijel Lamperger je dodal, da so se socialni partnerji že leta 2013 pogovarjali o pravilniku, pogajanja glede novega osnutka pa zanje tudi zdaj nikakor niso zaključena. “Zahtevamo ponovno debato na to temo. Vse delodajalske organizacije smo predstavile celovit seznam, kaj nas pri pravilniku moti,” je izpostavil. Prepričan je, da morajo delodajalci imeti možnost zavarovati potencialno odškodninsko odgovornost za poklicne bolezni.
Član upravnega odbora OZS Andrej Papež je izpostavil problematiko regresnih zahtevkov. To so zahtevki za povrnitev stroškov zavoda, ki so nastali med zdravljenjem poškodovanega zavarovanca. Ta problematika se pravilnika sicer ne dotika, a je po Papeževih besedah vseeno problematično, da delodajalci ne morejo zavarovati odškodninske odgovornosti v primeru nesreče pri delu.
Podpredsednik OZS Peter Pišek je ocenil, da odvetniki “služijo mastne denarje na račun podjetij”. Enako bo po njegovih besedah pri poklicnih boleznih, če ne bo natančne opredelitve pojma poklicna bolezen. “Delavec lahko iztoži delodajalca in pahne podjetje v stečaj. To mora biti zavarovano do nekega meje. Ne moremo pa pristati na pravilnik o poklicnih boleznih, če najprej tega ne definiramo. Vlado moramo vprašati, kje ima kompas,” je dejal.
Člani so na seji izpostavili tudi težavnost opredelitve, kaj je vzrok za določeno bolezen. Zdravstveno stanje posameznika namreč izhaja tako iz dela kot tudi zasebnega življenja. Prav zato bi morali po mnenju OZS pri določanju vzročne zveze upoštevati vse dejavnike. “V nasprotnem primeru bodo vse bolezni poklicne bolezni,” so dodali.
Če socialnega dialoga o pravilniku o poklicnih boleznih ne bo, bodo delodajalci po Lampergerjevih besedah prisiljeni v ostrejše ukrepe.
Zakaj stara ureditev ni primerna?
O novem pravilniku in dozdajšnji ureditvi je v intervjuju za N1 spregovorila tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak. Povedala je, da smo v Sloveniji leta 2003 dobili nov pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, vendar je bil absolutno nefunkcionalen. “Predvideval je namreč, da je delodajalec tisti, ki sproži proces priznavanja poklicne bolezni, kar je popoln nonsens. Kakorkoli je delodajalec udeležen pri tem procesu, je to neke vrste konflikt interesov. Zato več kot 30 let pri nas nismo odkrivali poklicnih bolezni.”
Drugi konflikt interesov pa je po njenih besedah zadeva njene kolege specialiste medicine dela. “Ureditev je že več kot 30 let taka, da so neposredno, s pogodbo odgovorni in plačani od delodajalca. Specialist medicine dela ni plačan prek zavarovalnice, ki bi delovala kot amortizer, ampak neposredno. Specialist medicine dela in delodajalec se dogovorita o ceni in vsebini pregledov. Moj primer, ki je prišel na sodišče, je bil, da sem kolegici svetovala pri ugotovitvi, da je neka bolezen poklicna. Delodajalec je tožil mene, ker sem svetovala, kolegica specialistka medicine dela pa se je znašla v stiski, ker ji je delodajalec odpovedal pogodbo, kar po naši zakonodaji lahko stori, je pa seveda to narobe. V raziskovalnem svetu to imenujejo dvojna lojalnost. Zdravnik ne more biti sočasno lojalen delavcu in delodajalcu,” je povedala.
Preberite celoten intervju z dr. dr. Metodo Dodič Fikfak.
Oblikovanje pravilnika je tudi posledica ukrepanja Mednarodne organizacije dela, ki je na podlagi prijave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) lani sprožila postopek ugotavljanja kršitve. Slovenija je bila po navedbah ZSSS namreč kršiteljica ratificirane konvencije, ki jo zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je med drugim določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje