V državnem zboru so poslanci na nadaljevanju junijske seje opravili drugo obravnavo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Slednja bi se po vladnem predlogu uveljavila 1. januarja 2024. Poslanci so sprejeli vsa dopolnila vlade, tudi dopolnilo o proračunski varovalki v višini do 240 milijonov evrov. O noveli zakona bodo poslanci glasovali na naslednji seji DZ. Na dnevnem redu sta bila tudi predlog spremembe zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in predlog resolucije o nacionalnem programu na področje drog.
Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili poslanci Svobode, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno.
Po prvotnem predlogu je bil začetek izvajanja predviden za 1. september, matični odbor pa je na predlog vlade sprejel dopolnilo, ki začetek zamika na 1. januar 2024.
Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) se z novelo zakona zasleduje več ciljev, med katerimi je poleg začasne zamrznitve višine prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje izpostavila preprečitev morebitnega poslabšanja položaja bolnikov in morebitnih zdravstvenih socialnih stisk ter ohranitev enakih pravic zavarovancev brez dodatnih finančnih obremenitev. Med prioritetami, ki bi se jih v prihodnje morala lotiti vlada, pa je med drugim izpostavila skrb za vzdržen javni zdravstveni sistem in povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Poslanska razprava se je razvnela pri obravnavi vladnega dopolnila k 11. členu predloga novele, ki se nanaša na zagotavljanje kritij prihodnjih potreb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S tem namenom vlada predlaga varovalko, po kateri se za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS v letu 2024 iz proračuna nameni do 240 milijonov evrov.
Po mnenju Zvonka Černača (SDS) takšnega dopolnila ni mogoče podpreti, saj bo ta le še dodatno obremenil žepe državljanov, in sicer bistveno bolj, kot so obremenjeni danes. Sredstva za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS v prihodnjem letu bo namreč treba zagotoviti iz javnih sredstev, to pa pomeni, da bo novi prispevek posredno, preko višjih davkov, udaril po žepu tudi državljane, je izpostavil.
“Namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja po tem zakonu uvajate obvezno dopolnilno zavarovanje, finančno pa bo povprečen družinski proračun bistveno bolj obremenjen, kot je danes. Za posameznika bo povsem vseeno, ali bo obremenitev plačal preko višjih davkov ali neposredno,” je bil kritičen Černač.
Opozicija: Zgolj preoblikovanje in po novem obvezno
Medtem ko so v opoziciji med razpravo opozarjali, da predlog novele ne predvideva ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, temveč zgolj njegovo preoblikovanje, dopolnilno zavarovanje pa bi bilo po novem obvezno, pa so v koaliciji izpostavljali, da se je vlada morala odzvati na predlog povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga predlagale zavarovalnice.
S prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS bodo upravičenci privarčevali do 120 evrov na leto, je izpostavila poslanka Svobode Monika Pekošak. S tem ukrepom se ščiti ljudi, da ne bodo plačevali več kot doslej ter ustavlja prihodnje dvige premij zdravstvenega zavarovanja, je izpostavila Pekošak, med glavnimi nalogami države pa je med drugim izpostavila zagotavljanje vzdržnega zdravstvenega sistema in iskanje finančnih rezerv na strani odhodkov.
Mojca Šetinc Pašek (Svoboda) pa je med drugim spomnila, da se s preoblikovanjem ali ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ukvarjajo malodane vse vlade zadnjih dvajset let. Opekel se je tudi marsikateri minister, je dodala. “O tem, kako velik je zasebni finančni interes, da sedanji sistem zdravstvenega zavarovanja ostane nedotaknjen, svojsko govori informacija, ki sem jo zasledila v medijih, da je bilo samo ob tem današnjem predlogu novele in današnjih dopolnilih zabeleženih skoraj 150 registriranih lobističnih stikov,” je med drugim poudarila Šetinc Pašek.
Predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka podpirajo tudi v Levici. “S tem režemo popkovino med financiranjem našega zdravstvenega sistema in med komercialnimi zdravstvenimi zavarovalnicami, kar je zelo velik dosežek,” je poudaril poslanec Miha Kordiš.
Darko Krajnc (Svoboda) pa je izrazil upanje, da dajanje sredstev v zdravstveni sistem ne bo dodaten motiv za tiste, “ki želijo služiti v sistemu.” V zdravstvenem sistemu bo treba po njegovih besedah poiskati tudi rezerve pri nabavah opreme in investicijah, okrepiti pa bo treba tudi kadre.
Do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil kritičen tudi Jožef Horvat (NSi). Po njegovem mnenju prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje poslej ne bo več prostovoljen, ampak obvezen, prav tako bo bolj finančno obremenil zavarovance kot doslej. “Gre dejansko za to, da bomo namesto iz levega žepa jemali iz desnega žepa in plačevali več,” je poudaril Horvat.
Dejan Kaloh (SDS) pa je med drugim opozoril, da bo posameznik pri plačilu novega zdravstvenega prispevka dvojno obdavčen, saj se bo obračunaval od neto plače, hkrati pa se ne znižuje dohodninska osnova. Kritičen je bil tudi do dejstva, da novela zakona ne bo reševala drugih perečih problemov v zdravstvu, denimo čakalnih dob.
DZ sprejel spremembo interventnega zakona v zdravstvu
DZ je z 49 glasovi za in 21 proti sprejel spremembo interventnega zakona v zdravstvu, po kateri bodo po realizaciji nad rednim programom plačevali le izbrane, in ne več vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Ob tem NSi ni uspela s predlogom dopolnila, po katerem bi v ukrep skrajševanja čakalnih dob vključili tudi izvajalce zunaj javne mreže.
Po vladnem predlogu spremembe lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je DZ obravnaval po nujnem postopku, bodo ciljno naslovili “tiste vrste zdravstvenih storitev, kjer trenutno še ostajajo nedopustno dolge vrste čakajočih”, je na seji DZ pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic.
Predlog spremembe so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in ga označili za korak v pravo smer. V opoziciji pa so predlogu nasprotovali, in sicer tudi zato, ker v skrajševanje čakalnih dob ne vključujejo vseh razpoložljivih kapacitet.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje