Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo "nadgradila" predajo poverilnih pisem veleposlanikov. Preverili smo, kakšne bodo spremembe, ki bodo uvedene že prihodnji teden, kakšni so prvi odzivi v diplomatskih krogih in kakšna je protokolarna praksa v nekaterih drugih državah.
Protokoli predaje poverilnic veleposlanikov šefom držav sprejemnic so različni: v nekaterih državah so skromni, v drugih jih spremlja precej blišča. Slovenija sodi v prvo skupino. Veleposlanika druge države, ki v predsedniško palačo prinese poverilno pismo, pred vhodom v zgradbo pričaka garda, na pročelju visita zastavi Slovenije in države, od koder prihaja veleposlanik, predsednik države z veleposlanikom opravi 15-minutni pogovor. Kot so nam povedali nekdanji sodelavci Boruta Pahorja, je ta kot predsednik države vsakega veleposlanika tudi pospremil do avtomobila, kar sicer ni bil del uradnega protokola, temveč jim je želel s to osebno gesto izkazati spoštovanje.
Že v času Pahorjevega vodenja države so v njegovem uradu razmišljali, da bi protokol pri predaji poverilnic nekoliko “obogatili”, vendar do tega ni prišlo. Bodo pa to storili v mandatu nove predsednice Nataše Pirc Musar – prvič naj bi predajo poverilnih pisem veleposlanikov po “nadgrajenem” protokolu izpeljali že prihodnji teden.
Kot so nam povedali v uradu predsednice republike, bo zunanja postavitev gardistov na Prešernovi cesti ostala nespremenjena, po novem pa bodo štirje gardisti še v notranjosti predsedniške palače in bodo gosta pozdravili na vhodu v veliko dvorano. Novost bo tudi, da bo pri ceremonialu predaje poverilnega pisma z glasbeno spremljavo sodeloval kvintet policijskega orkestra. Naslednja sprememba bo, da se bo veleposlanik po predaji poverilnega pisma vpisal v knjigo gostov predsednice republike. Podaljšal se bo tudi čas pogovora predsednice z veleposlanikom, in sicer s 15 na 30 minut.
“V tujini je pogosto protokolarna praksa, da se novoimenovanim veleposlanikom izkaže posebna čast, pogosto jih sprejmejo z vojaškimi častmi in jim zaigrajo himno njihove države, ponekod se vpišejo tudi v knjigo gostov. V predsedniški palači prostorsko ne moremo izvesti vsega navedenega, nas je pa diplomatski protokol ministrstva za zunanje in evropske zadeve že večkrat pozval, da bi ceremonial predaje poverilnih pisem novoimenovanih veleposlanikov predsednici republike posodobili,” so odločitev za spremembe pojasnili v uradu Nataše Pirc Musar.
V diplomatskih vrstah so ocene o spremembah, ki jih uvaja predsednica republike, različne. Medtem ko jih nekateri pozdravljajo, drugi menijo, da niso potrebne. Kot zlasti nepotrebno izpostavljajo postavitev gardistov v notranjosti predsedniške palače. Opozarjajo tudi, da je treba točno doreči, kakšna bo glasbena spremljava ob predaji poverilnic in jo uniformirati, da ne bodo delali razlik med veleposlaniki. V uradu predsednice Pirc Musar zagotavljajo, da bo glasbena podlaga za vse veleposlanike enaka.
Kakšni so protokoli v nordijskih državah
In kakšne so prakse ponekod v tujini? Slovenski diplomat Edvin Skrt je bil v preteklosti pri predaji poverilnih pisem deležen različnih protokolov, saj je bil kot veleposlanik akreditiran v vseh petih nordijskih državah, torej v treh kraljevinah in dveh republikah. Po njegovi oceni je dosedanji protokol v Sloveniji primerljiv s protokoli v nordijskih državah, ki sta republiki.
Kot je povedal za N1, obstajata na Danskem dve proceduri predaje poverilnice kraljici: prva, ki jo je doživel tudi sam, je bolj slovesna, druga pa je nekoliko hitrejša in poenostavljena. Po prvi veleposlanika pričakajo kočija in konjeniki. V družbi pribočnika, ki je v celotnem mandatu veleposlanikova vez s kraljevo družino, ga odpeljejo do kraljičine letne rezidence. Ta se nahaja v mestecu Fredensborg 30 kilometrov od Kopenhagna. Pred gradom gosta čaka kraljeva garda, še ena garda, ki jo pregleda in pozdravi, pa je postavljena v gradu. Po srečanju in kratkem pogovoru z osebjem dvora se je veleposlaniku Skrtu pridružila njegova soproga – soproge oziroma partnerje namreč do gradu pripeljejo ločeno z avtomobilom. Po predaji poverilnega pisma kraljici Margareti II. je sledila predstavitev soproge, nato pa okoli 15-minutni pogovor s kraljico.
V primeru slabega vremena ali če se v zimskem času nabere več predaj poverilnic, pa nekoliko krajši dogodek poteka v kraljičini uradni rezidenci v centru Kopenhagna. Tudi v tem primeru po Skrtovih navedbah veleposlanika pripeljejo in odpeljejo s kočijo ter kraljica z njim opravi (sicer nekoliko krajši) pogovor, pri gradu pa je le manjše število stražnikov. “Če je le mogoče, ponudijo veleposlaniku daljši postopek. Ta lahko skrajšan postopek tudi zavrne in počaka na bolj slovesnega, vendar to storijo le redki,” nam je povedal Skrt.
Zaupal nam je tudi, kakšen je protokol v dveh kraljevinah, kjer je bil nerezidenčni veleposlanik: na Švedskem in na Norveškem. Tudi v Stockholmu veleposlanika na grad, kjer preda poverilno pismo kralju, pripeljejo s kočijo in v spremstvu konjenice. Pred gradom in tudi po stopnišču so razporejeni vojaki, pred sprejemom pri kralju pa veleposlanika pozdravi še kraljevo osebje. Pogovor Skrta s švedskim kraljem Karlom XVI. Gustavom je, kot nam je dejal, trajal okrog dvajset minut, rokovanje ob predaji poverilnega pisma pa so tudi fotografirali.
Za razliko od Švedske in Danske na Norveškem veleposlanika do gradu ne pripeljejo s kočijo, temveč z dolgo limuzino, po Skrtovih navedbah pa je navzočih le nekaj stražarjev. Predaji poverilnice in fotografiranju s kraljem sledi 15- ali 20-minutni pogovor. Po tej slovesnosti veleposlanika odpeljejo v vladni protokolarni objekt, kamor šef protokola na kozarec vina povabi še nekaj direktorjev zunanjega ministrstva, doajena diplomatskega zbora, nekaj častnih konzulov pa tudi druge veleposlanike, če je predaj poverilnih pisem tisti dan več.
Čeprav je akt predaje poverilnic v kraljevinah bolj tradicionalen in ga spremlja nekaj več blišča, pa po Skrtovih besedah v obeh republikah, ki ju je nerezidenčno pokrival – torej na Finskem in na Islandiji – dogodek ni bil nič manj slovesen. Na Finskem veleposlanika pred predsedniško palačo pričaka godba na pihala, ki med drugim zaigra himno države, iz katere prihaja. Če gre za skupinsko predajo poverilnic, himna odpade. Po predaji poverilnega pisma predsedniku republike, uradni fotografiji in približno 15-minutnem pogovoru sledi še kratek sprejem, na katerem predsednik nazdravi z veleposlanikom in osebjem.
Na Islandiji pa veleposlanika z avtomobilom pripeljejo do predsednikove rezidence, ki je zunaj mesta in po Skrtovih navedbah izgleda kot “cerkvica na samem”. Tudi tu je po predaji poverilnice, fotografiranju, 15-minutnem pogovoru s predsednikom in vpisu v knjigo gostov na vrsti še sprejem, na katerem predsednik nazdravi s kozarcem vina.
Medtem ko je za predajo poverilnega pisma švedskemu kralju in za predajo poverilnice v letni rezidenci danske kraljice predpisana popolna večerna obleka (ang. white tie), kar pomeni, da mora veleposlanik priti v črnem fraku in z belim metuljčkom, pa se v republikah za ta dogodek predvideva temna obleka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje