Predsednica strateškega sveta za prehrano Nataša Filder Mis v luči sprejemanja novih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih poziva k strpnemu, spoštljivemu in strokovnemu dialogu. S tem se je odzvala na ostre odzive, ki jih je mogoče v zadnjih dneh zaslediti v medijih.
“To je edina pot, da nam uspe zahteven, a nujno potreben prehod k bolj zdravi in trajnostni prehrani. Ta prehod je proces, ki terja veliko dialoga in sodelovanja med vsemi deležniki, kot tudi upoštevanje in spoštovanje drugače mislečih,” so izjavo predsednice strateškega sveta za prehrano Nataše Filder Mis povzeli v uradu predsednika vlade in spomnili, da je Slovenija podpisnica pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in podnebnega dogovora v Glasgowu.
“Vse to nas zavezuje, da delujemo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja. Cilje trajnostnega varovanja vode, podnebja, zemlje, oceanov in biotske raznovrstnosti je mogoče doseči le s skupnimi prizadevanji. To zajema tudi bolj zdrave prehranske vzorce, zmanjševanje zavržene hrane in embalaže ter izboljšave v pridelavi hrane,” so zapisali in hkrati opozorili na pomembnost uživanja sezonske, čim manj predelane hrane ter spodbujanje ekološke in slovenske pridelave.
Kot navaja objava v priznani znanstveni reviji Lancet, bi lahko, kot so izpostavili v uradu predsednika vlade, s planetu prijazno prehrano do leta 2050 nahranili deset milijard ljudi, zabeležili enajst milijonov manj prezgodnjih smrti na leto zaradi srčno-žilnih bolezni, kapi, diabetesa in hkrati ostali znotraj varnih zmožnosti našega planeta.
Zato so k planetu prijazni prehrani pozvali vse države in vse prebivalce sveta. “Planetu prijazna prehrana ne vključuje zgolj živil rastlinskega izvora, izpostavlja pa, da je za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano nujno zmanjšati uživanje mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, katerih proizvodnja povzroča velike izpuste toplogrednih plinov,” so opozorili in dodali, da je glede na priporočila planetu prijazne prehrane najbolj dobrodošla ena od vegetarijanskih oblik prehranjevanja, kamor sodita tudi veganska in polnovredna rastlinska prehrana.
“Vizija nas vseh je, da prispevamo k bolj zdravi, trajnostni in planetu prijazni prehrani, k zmanjšanju odpadkov in nepotrebne embalaže ter obenem spodbujamo slovensko pridelavo živil,” so sklenili.
O recenziji smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih so se člani strateškega sveta dogovorili na seji v začetku marca, veljati pa naj bi začele v prihodnjem šolskem letu. Njihovo pripravo so zaupali Boštjanu Jakšetu, Dušanki Mičetić-Turk, Zlatku Frasu, Samu Kreftu in Nini Mikec. Recenzenti so predlagali nekatere popravke smernic, poleg tega pa tudi uvedbo dveh menijev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil ter ob ustrezni organizaciji omogočanje otrokom izbiro različnih jedi z obeh jedilnikov.
Predsednica sveta Fidler Mis pa je na seji predlagala, naj se pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic v vzgojno-izobraževalnih zavodih vsaj podvoji. To se ji zdi pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti, so na začetku aprila sporočili iz kabineta predsednika vlade. Poleg tega je po njenih besedah pomembno, da smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov, kot tudi načine priprave, kot sta vrenje in praženje.
Na predlog strateškega sveta za prehrano pa se je med drugim odzvala pediatrična stroka, ki ocenjuje, da ni potrebe po reorganizaciji vrtčevske in šolske prehrane v Sloveniji, ker ta deluje dobro.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje