Posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva v preiskavah ravnanja policije pri varovanju protestnih shodov v letih 2020 in 2021 doslej ni ugotovil utemeljenega suma, da bi policisti storili kazniva dejanja. V omenjene ugotovitve sicer še ni vključeno ravnanje policistov med shodom 5. oktobra 2021. Ta protest je namreč še vedno v fazi preiskave.
Portal Nova24TV je poročal, da je specializirano državno tožilstvo (SDT) ugotovilo, da je bilo ravnanje policistov med protesti leta 2021 v času prejšnje vlade sorazmerno in ni našlo sledi kaznivih dejanj.
Na SDT so za STA pojasnili, da so ugotovili, da ni podan utemeljen sum, da so policisti storili kazniva dejanja, in ne, da ni sledi kaznivih dejanj. Razlogi za sum so namreč po njihovem bili podani, vendar zbrani dokazi niso izkazali utemeljenega suma, ki bi bil potreben za vložitev obtožnih aktov.
Ker so obravnavali več protestov v 27 zadevah in zoper okoli 70 policistov, ni bila bila sprejeta zgolj ena odločitev, pač pa 24, ki so jih sprejeli od marca 2021 do letošnjega marca.
Glede ugotovitev v zvezi z ravnanjem policistov na najbolj “vročem” protestnem shodu 5. oktobra 2021 so na SDT pojasnili, da v zvezi z njim še vedno prejemajo dokazno gradivo in zbirajo obvestila. Trenutno težko napovedo, kdaj bodo sprejete vse tožilske odločitve, načrtujejo pa, da vsaj do sodnih počitnic.
Izredni strokovni nadzor nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v Ljubljani v letih 2020 in 2021, ki ga je odredila zdaj že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, je pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti, tako sistemske kot neposredno izvedbene narave.
Nesorazmerna, neupravičena in nestrokovna raba prisilnih sredstev
Med drugim so ugotovili nesorazmerno, neupravičeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev ter uporabo vodnega curka proti posameznikom. Prav tako so ugotovili prirejanje vsebin v dokumentu o uporabi prisilnih sredstev, neprimerno komunikacijo policistov in imenovanje policistov v operativne štabe, ki niso bili usposobljeni za to delo.
V nadzoru so ugotavljali tudi morebitni vpliv obiskov predstavnikov izvršilne oblasti v operativnih štabih policije. Na dan enega od protestov sta bila v operativnem štabu prisotna takratni minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič.
Kot so na ministrstvu pojasnili ob predstavitvi poročila decembra 2022, interni akti policije tega sicer ne prepovedujejo, a lahko tovrstni obiski negativno vplivajo na strokovnost ter avtonomnost dela policistov v operativnih štabih in posledično tudi na odločitve.
Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi ugotovitev pripravilo spremembe zakona, da vodni curek s solzivcem ne bo več mogoč, da bo več nadzora in odgovornosti nad uporabo prisilnih sredstev zoper množico in da predstavniki politike ne bodo več imeli dostopa v prostore operativnega štaba, ko ta opravlja naloge policije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje