Menu ItemV sredo zgodaj zjutraj so na sedežih Telekoma Slovenije in Nova24TV potekale hišne preiskave.
Direktor Nova24TV Boris Tomašič je v sredo zjutraj prek družbenega omrežja X sporočil, da na Nova24TV poteka policijska preiskava. “Zasegli mi bodo telefon in računalnik,” je dodal. Da preiskava poteka tudi pri Tomašiču doma, je na omrežju X objavil prvak SDS Janez Janša. Kot poroča Necenzurirano, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) preiskovali posle iz obdobja zadnje Janševe vlade. Telekom naj bi takrat za Nova24 plačeval nesorazmerno visoko nadomestilo za distribucijo programov.
Preiskavo so potrdili tudi pri Telekomu. “Danes zjutraj so se na sedežu družbe oglasili predstavniki Policijske uprave Ljubljana. Pri tem Telekom Slovenije ni predmet postopka, s preiskovalci pa sodelujemo in jim bomo dali na voljo želeno dokumentacijo. Delo in vse aktivnosti v družbi potekajo kot običajno,” so sporočili.
V videu na vrhu članka si oglejte posnetke preiskave na Telekomu in Nova24.
Tomašič je za N1 povedal, da je policija na kraju preverjala “neke stare pogodbe”, in ocenil, da je preiskava politično motivirana. Podobno je zapisal tudi Janša in dodal, da preiskava poteka deset dni pred evropskimi volitvami.
Po poročanju spletne strani Nova24TV so preiskave stekle tudi pri nekdanjih članih uprave Telekoma ter osumljenih Tomažu Seljaku, Vidi Žurga, Matjažu Beričiču, Špeli Fortin, Tomažu Jontesu, Blažu Rantu, Samu Ošini, Petru Jegliču, Daliborju Kosmini, Tomažu Taškarju in Aniti Knežević Kregar. Ti so po navedbah spletne strani osumljeni kaznivega dejanja zlorabe položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju.
Tomaž Seljak je bil predsednik uprave Telekoma, Tomaž Jontes, Vida Žurga in Matjaž Beričič so bili člani uprave Telekoma, Špela Fortin je bila delavska direktorica, Samo Ošina je bil pri Telekomu direktor množičnega trga in direktor Planet TV, Peter Jeglič pa vodja nabave, logistike in nepremičnin. Blaž Rant je direktor Inštituta za avtorsko pravico (Izap), ki je s Telekomom sklenilo pogodbo in pobiralo nadomestila za predvajanje Nova24TV. Med domnevno osumljenimi je tudi Dalibor Kosmina, lastnik Radia Obala, soustanovitelj izdajatelja TV Golica in predstavnik družinskega podjetja Biostile iz Komna, sin Herte Kosmina. Tomaž Taškar je direktor in odgovorni urednik TV3.
Odvetnik Nova24 Janez Stušek je povedal, da je bila hišna preiskava opravljena na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani. “Naj absolutno poudarim, da ne pravna oseba Nova24 ne nihče iz Nova24 ni med osumljenimi. Hišna preiskava je bila opravljena pri tretjih osebah, ki bi lahko imele v posesti relevantne informacije o osumljenih,” je poudaril. Njegovo izjavo si oglejte v spodnjem videu:
Policija preiskuje gospodarski kriminal
Z vprašanji smo se obrnili tudi policijo, od koder so nam odgovorili, da lahko zaradi varstva osebnih podatkov potrdijo zgolj, “da policija na podlagi odredb pristojnega sodišča in pod usmerjanjem Specializiranega državnega tožilstva v zvezi s kaznivim dejanjem s področja gospodarske kriminalitete izvaja več operativnih aktivnosti na območju več policijskih uprav”.
Kot smo poročali spomladi 2022, je Specializirano državno tožilstvo na podlagi prijave sumov kaznivih dejanj sprožilo predkazenski postopek zaradi domnevno spornih transakcij med Telekomom Slovenije in podjetjem, ki izdaja programe Nova24TV. Postopek naj bi bil sprožen na podlagi prijave, ki jo je februarja 2022 prejelo tožilstvo in jo posredovalo policiji. V tej prijavi je prijavitelj naznanil sum kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zoper dve fizični in dve pravni osebi.
Zaradi očitkov, da je cena, ki jo za programe Nova24TV plačuje Telekom Slovenije, nesorazmerno visoka glede na gledanost programov in da so zato Telekomova plačila nedovoljena državna pomoč, je nevladna organizacija Pravna mreža za varstvo demokracije spomladi 2022 podala pritožbo Evropski komisiji.
Po poročanju Reporterja je v središču današnjih preiskav nadomestilo za distribucijo programov, ki ga je v letih 2020 in 2021 Telekom plačeval Nova24TV in naj bi bilo glede na gledanost in doseg televizije nesorazmerno visoko.
Predvsem naj bi se kriminalisti osredotočili na šest milijonov evrov vredno pogodbo med Telekomom in zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico (Izap). To podjetje je nekaj mesecev pred podpisom pogodbe na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant za plačevanje nadomestila za predvajanje Nova24TV in več drugih televizijskih programov. Nova24 je dobila skoraj polovico vseh sredstev, ki jih je Rantovemu Izapu nakazal Telekom, čeprav je imela bistveno nižjo gledanost od drugih programov v tem paketu. Na škodljivost pogodbe so tedaj nadrejene opozarjali tudi zaposleni na Telekomu, a je uprava vztrajala. Pogodbo je v imenu Telekoma podpisal takratni predsednik uprave Seljak, ki je med osumljeni. Cveto Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega, ki je Seljaka nasledil na čelu Telekoma, pa je vztrajal pri sporni pogodbi.
Po neuradnih podatkih o gledanosti programov, ki jih je objavil portal Necenzurirano, je bila gledanost Nova24TV med januarjem in novembrom 2021 nižja od enega odstotka, gledanost POP TV v tem času pa 18,2-odstotna, torej dvajsetkrat višja. Kljub temu je Telekom medijski družbi Pro Plus za POP TV, Kanal A in več drugih programov skupaj plačeval 2,3 do 3,2 evra na naročniški priključek, kar je le od štiri- do petkrat več kot za programa Nova24TV, ki je prejemala 0,6 evra na naročniški priključek.
Telekom naj bi televiziji Nova24 in Planet privilegiral tudi z razporeditvijo v programski shemi. V času vlade Janeza Janše je namreč te programe v programski shemi uvrstil višje od bolj gledanih POP TV in Kanala A, ki sta del Pro Plusa. Poteza je takrat naletela na val kritik. Mnogi so v tem videli poskus utišanja do tedanje vlade kritičnih medijev.
Pod novim vodstvom je Telekom programsko shemo znova spremenil. Programa POP TV in Kanal A so vrnili na vrh sheme, programa Nova24TV pa na nižja mesta. Pri določanju novega vrstnega reda so upoštevali priljubljenost programov, so takrat sporočili iz Telekoma.
Tomašič: Poskušajo nas utišati
Tomašič je danes ob preiskavah s prstom pokazal na Gibanje Svoboda. “Gre za preiskavo na podlagi njihove prijave, oni so zlorabili naše podatke in poskušajo nas utišati,” je dejal za N1.
Preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, vodi poslanka Svobode Tamara Vonta. Za N1 je povedala, da upa, da bodo pristojni opravili svoje delo. Komisija sicer po njenih besedah nadaljuje delo. V zadnjem času so začeli preiskovati tudi podjetja, ki se ukvarjajo z vodotoki, in zaslišali priče.
Pred tem je bila na čelu komisije Mojca Šetinc Pašek, ki so jo s tega mesta razrešili, saj je bila izključena iz stranke Gibanje Svoboda. Šetinc Pašek je danes za N1 dejala, da je preiskovalna komisija pridobila več obremenjujočih dokumentov, ki kažejo na sumljivo financiranje Nova24TV prek madžarskega medijskega sistema. Povedala je, da stoji za ugotovitvami iz vmesnega poročila preiskovalne komisije, da ve, kakšno dokumentacijo hrani preiskovalna komisija, ter da z vso odgovornostjo trdi, da bi “lahko šlo tudi za izdajo slovenskega nacionalnega interesa”.
Da bi lahko šlo za nezakonito financiranje političnih strank, sta pred preiskovalno komisijo ocenila strokovnjaka za medije. Domen Savič, ki preiskuje oglaševalske prakse državnih institucij in državnih podjetij, je ocenil, da obstaja možnost, da gre pri takšnem oglaševanju za obvodno financiranje strankarskih medijev, ki brez “finančnih injekcij” davkoplačevalskega denarja na trgu ne bi preživeli. Profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević pa je dejal, da za oglaševanje podjetja v državni lasti, kot je Telekom, na Nova24TV, ki po njegovih navedbah ne beleži nikakršnih relevantnih podatkov o gledanosti, ni ekonomskega razloga, ampak je bila storjena “gospodarska škoda državnemu podjetju”.
Cveto Sršen, nekdanji predsednik uprave Telekoma, pa je na zaslišanju pred komisijo konec februarja letos zanikal posege v odločitve, kam se namenja oglaševalski denar. Poudaril je, da z denarjem niso razmetavali in da proračun za oglaševanje ni bil presežen. Vodjo komisije Tamaro Vonta je takrat zanimalo, ali je običajno, da podjetje oglašuje v mediju z majhnim dosegom. “To se da primerjati s start up podjetji,” je takrat odgovoril Sršen in dodal, “verjamem, da je nekdo videl učinek. Tudi če ni finančni, se je morda povečal krog gledalcev.”
BONUS VIDEO: Boštjan Dermol iskreno o bolezni, smrti in ljubezni
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje