Poslanci so na izredni seji v začetku maja odredili parlamentarno preiskavo o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar, s katerima je povezan predsednik vlade Robert Golob, ter financiranju stranke Gibanje Svoboda, ki ji premier predseduje. Ker je bila preiskava odrejena na zahtevo državnega sveta in ne na zahtevo tretjine poslancev, za kar si je prizadevala največja opozicijska stranka SDS, pa jo bo vodila kar Svoboda. Po informacijah N1 bo predsednik preiskovalne komisije poslanec vladajoče stranke Tomaž Lah.
Državni zbor je pred dobrim tednom na izredni seji odredil parlamentarno preiskavo o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi premier Robert Golob.
Po informacijah N1 bo komisijo vodil poslanec Svobode Tomaž Lah. Mariborčan je študiral računalništvo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, nato pa je delal v podjetju Elektrogospodarstvo Slovenije – Razvoj in inženiring, d. d., in v Agenciji za energijo. To je njegov prvi poslanski mandat.
Lah kot poslanec deluje v odboru za gospodarstvo, odboru za kmetijstvo, odboru za zadeve EU, prav tako pa je podpredsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da predsednik preiskovalne komisije sklicuje in vodi seje, izdaja odredbe za izvedbo preiskovalnih dejanj, določa vrstni red zaslišanj preiskovancev, prič in izvedencev, daje sodiščem in drugim državnim organom zaprosila za pravno pomoč pri izvedbi preiskave ter predloži poročilo preiskovalne komisije državnemu zboru.
Za uvedbo parlamentarne preiskave poslov Gen-I se je SDS sicer zavzemala že vse od začetka mandata vlade Roberta Goloba. Poskušali so jo uvesti na zahtevo tretjine poslancev v DZ, a za to bi potrebovali NSi, ki pa jim je podpise odrekla.
Tako so v SDS našli obvod in preiskovalno komisijo uspeli ustanoviti preko državnega sveta. Kot namreč določa ustava, mora državni zbor preiskavo odrediti, če to zahteva državni svet. Ustanovitev parlamentarne komisije je tako predlagal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen.
Sicer je tudi v državnem svetu med glasovanjem o zahtevi, da DZ ustanovi preiskovalno komisijo, nastalo kar nekaj zapletov. Med drugim sta se dva svetnika pri glasovanju zmotila, nato pa je – ne enkrat, temveč kar dvakrat – razpadel še govorniški pult.
Janševa nejevolja zaradi načina ustanovitve preiskovalke
Prvak SDS Janez Janša je svojo nejevoljo nad tem, na kakšen način je bila ustanovljena preiskovalna komisija, izrazil tudi na družbenem omrežju X, ko se je odzval na veselje predsednika NSi. Matej Tonin je namreč ob ustanovitvi komisije zapisal: “Skrajni čas je, da Robert Golob javnosti pojasni številne sporne posle.”
Janša je to označil za sprenevedanje in dodal: “Dve leti zaman čakamo na vaše podpise, dve leti ste onemogočali ustanovitev komisije in možnost, da bi jo vodila opozicija.” Ob tem je poudaril, da bo preiskovalno komisijo zdaj vodila vladna koalicija.
Če bi se uresničil prvotni načrt SDS in bi bila parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, bi bil predsednik preiskovalne komisije izbran iz vrst opozicijskih poslancev, ki bi vložili zahtevo za uvedbo preiskave. Tako pa bo zdaj komisijo vodil poslanec Svobode.
Prav tako bi v primeru, da bi bila parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imele vse poslanske skupine v komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov.
Ker pa je bila preiskava uvedena na zahtevo državnega sveta, lahko vsaka poslanska skupina zahteva, da ima v komisiji sorazmerno število članov oziroma njihovih namestnikov glede na številčno zastopanost poslanske skupine v DZ. Tako bo poslanska skupina Svoboda kot največja v DZ lahko imela tudi največje število članov, in sicer sedem. SDS bo imela pet članov, NSi in SD pa po enega člana, je razvidno iz predloga sklepa, objavljenega na spletnih straneh DZ.
V SDS so za vodenje komisije sicer predlagali poslanca Žana Mahniča. Odločitev o predsedniku bo sprejela mandatno-volilna komisija DZ na četrtkovi seji in predlog posredovala poslancem.
Kaj bodo preiskovali?
S parlamentarno preiskavo bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
V povezavi z domnevnim finančnim izčrpavanjem podjetja Gen-I naj bi preiskava razjasnila tudi domnevno nezakonito financiranje Gibanja Svoboda v kampanji za državnozborske volitve leta 2022. Prav tako je po mnenju državnih svetnikov treba preiskati okoliščine domnevno koruptivnega prevzema družbe Star Solar, katere ustanovitelj je Golob, ter njeno poslovanje, še posebej z državno družbo Borzen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje