Ker ji je NSi odrekla podpise svojih poslancev za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje Roberta Goloba pred njegovim vstopom v politiko, se je SDS sedaj zatekla k obvodni rešitvi. Parlamentarno preiskavo skuša uvesti preko državnega sveta. Kaj je v pismu državnim svetnikom zapisal pooblaščenec družbe Gen-I Mirko Bandelj in kaj bi v primeru, če bo državni svet na današnji seji izglasoval zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, utegnila storiti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič?
Vse od začetka sedanjega mandata si SDS prizadeva, da bi državni zbor ustanovil preiskovalno komisijo, ki bi pod drobnogled vzela delovanje Roberta Goloba v času, ko je bil še v Gen-I. A ji to ni uspelo. Pod zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave se mora namreč podpisati najmanj 30 poslancev, stranka Janeza Janše pa jih ima 27.
Zato se je SDS zatekla k obvodni rešitvi. Preiskovalno komisijo želi ustanoviti preko državnega sveta, ki se – kot je pokazalo njegovo dosedanje delovanje – nagiba v desno. Kot določa ustava, pa mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva državni svet.
Tako je državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen predlagal ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela “domnevno finančno izčrpavanje podjetja Gen-I”, ko ga je vodil Robert Golob, “domnevno sporne prakse v zvezi s podjetjem Star Solar,” ki je od lanskega novembra v 100-odstotni Golobovi lasti, ter “domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda” pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Poglajnov predlog je z dvanajstimi glasovi za in dvema proti “posvojila” interesna skupina lokalnih interesov, v kateri imajo večino svetniki, ki so člani oziroma pristaši SDS, SLS in NSi.
Med razlogi, zakaj je ustanovitev preiskovalne komisije v javnem interesu, so predlagatelji med drugim navedli “neobičajne poslovne prakse Gen-I z namenom objav na določenem portalu”. Pri tem so posebej poudarili poslovno sodelovanje družbe Gen-I s podjetjem KCA, katerega ustanoviteljica je bila Vesna Vuković, tedaj novinarka, sedaj pa generalna sekretarka Svobode.
Izpostavili so tudi “domnevno nezakonite posle Gen-I na Balkanu, v katere je domnevno vpleten predsednik vlade Robert Golob kot nekdanji predsednik uprave Gen-I, kar preiskujeta Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad”. Kot so zapisali, nakazila zajetne vsote z balkanske podružnice Gen-I podjetjema zdajšnjega kosovskega veleposlanika Martina Berishaja – šlo naj bi za najmanj dva milijona evrov – “vzbujajo sume o pranju denarja”.
Foto: Žiga Živulovič jr./Bobo
Zahtevo omenjene interesne skupine je že podprla matična komisija državnega sveta za državno ureditev, poznavalci razmer pa pričakujejo, da bo to na današnji seji storila tudi večina državnih svetnikov. Še zlasti, ker naj bi se po vsej verjetnosti odločili za tajno glasovanje.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič nam včeraj tega, kako bo glasoval, ni razkril. Dejal pa je, da ustanovitev omenjene parlamentarne preiskave ni v njegovem “fokusu dela”, da ne dela “na tak način” in da sam takšne preiskave ne bi predlagal. Ob tem pa je poudaril, da kot predsednik veliko manevrskega prostora nima, saj da mora biti predlog zahteve za odreditev parlamentarne preiskave na dnevni red seje državnega sveta uvrščen brez glasovanja.
Pooblaščenec Gen-I: Huda zloraba državnega sveta
Je pa Lotriču obsežen dopis poslal odvetnik Mirko Bandelj. V njem je kot pooblaščenec Gen-I zapisal, da je zahteva svetnikov na nivoju pamfleta in da poslovanje te družbe nikakor ne more biti predmet parlamentarne preiskave. Ocenil je, da gre pri predlogu za zlorabo instituta ustavne kategorije parlamentarne preiskave in za hudo zlorabo državnega sveta kot državne institucije. “Takšna pobuda se po našem trdnem prepričanju niti na predlogu dnevnega reda ne bi smela pojaviti,” je poudaril Bandelj, ki pričakuje, da državni svet dnevnega reda s to točko ne bo sprejel, če bo predlog vendarle obravnaval, pa da ga bo (iz ustavnopravnih razlogov) zavrnil.
Izpostavil je tudi, da mora po ustavi in zakonu državni zbor odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva državni svet. Ob tem pa dodal, da tudi ta določba ni absolutna, saj da je že dosedanja praksa pokazala in utrdila prepričanje, da je tudi državni zbor pri svojem delu vezan na ustavo in zakone. “Njegove odločitve preprosto ne smejo biti neustavne,” je poudaril Bandelj.
Da gre za zlorabo in povzročanje konflikta med dvema ključnima državnima organoma, je po navedbah odvetnika razvidno že iz tega, “da povsem identično zahtevo že dlje časa poskuša SDS sprožiti in izpeljati v državnem zboru, pa ji to ne uspe, zato namerava v boju proti državnemu zboru zlorabiti državni svet”.
Bandelj je še poudaril, da se pobuda za uvedbo parlamentarne preiskave nanaša na čas poslovanja družbe Gen-I, ko ta ni imela pravnega statusa subjekta v večinski državni lasti oziroma s prevladujočim direktnim ali posrednim vplivom države. Kot je navedel, vsaj do 17. maja 2021, ko je bila družba v skladu s predpisi tretirana kot zasebna, ni po nobenem predpisu izpolnjevala kriterijev za uvrstitev pod domet javnega interesa.
Pooblaščenec Gen-I je še opozoril, da bi opredelitev predmeta preiskave, kot izhaja iz pobude svetnikov, povzročila družbi, ki deluje na trgu in uživa mednarodni ugled, enormno, nepopravljivo in nenadomestljivo škodo. “V pobudi za parlamentarno preiskavo je povsem eksplicitno mogoče prepoznati obstoj konkretne nevarnosti doseganja nedopustnega cilja, da bi se nezakonito pridobili poslovni podatki o poslovanju gospodarskih subjektov, katerih preiskovanja ne terja javni interes,” je zapisal Bandelj.
Ob tem je dodal, da je v gradivu za današnjo sejo državnega sveta javni interes glede poslovanja Gen-I utemeljen zgolj s poročanjem medijev, ki so večinoma blizu določeni politični opciji, o domnevno spornem financiranju volilne kampanje Svobode.
“Zgolj to, da se v mediju pojavi neki zapis o neki zadevi, ki poleg vsega še ne vsebuje resničnih navedb, nikakor ne more služiti za opredelitev ustavne kategorije javne zadeve. Če bi namreč pristali na to tezo, da je javna zadeva že vsaka stvar, o kateri pišejo mediji, potem bi lahko s parlamentarnimi preiskavami posegali dobesedno v vse pore družbenega in človekovega življenja ter dela in bivanja. Prihajalo bi do izjemnih zlorab ustavnega instituta parlamentarne preiskave,” navaja odvetnik.
Pri tem se večkrat sklicuje na priložena strokovna mnenja dr. Saše Zagorca, dr. Sama Bardutzkega, dr. Aljoše Dežmana, dr. Marijana Kocbeka in dr. Saše Preliča ter tudi na nekatere sodbe upravnega in ustavnega sodišča.
NSi v državnem zboru ne da podpisov, v državnem svetu pa podpira preiskavo
Kot je mogoče slišati, pa se svetniki iz vrst SDS, NSi in SLS na ta mnenja ne bodo ozirali in bodo zahtevo za parlamentarno preiskavo podprli. Pri tem je sicer zanimivo, da poslanci NSi Janševi stranki niso želeli prispevati manjkajočih treh podpisov, da bi bila parlamentarna preiskava ustanovljena na zahtevo tretjine poslancev.
Največja opozicijska stranka je nekdanjo koalicijsko partnerico NSi k prispevanju podpisov pozvala že dvakrat. A je Nova Slovenija, ki trdi, da so podpisi že pripravljeni, vztrajala: “Ko bodo poslanci SDS zasedli mesta v nadzornih komisijah državnega zbora in s tem v polni meri omogočili nadzor nad delom celotne vlade, bo NSi takoj prispevala svoje podpise za ustanovitev preiskovalne komisije.”
SDS je na drugi strani poudarjala, da jo je Nova Slovenija pri sestavi nadzornih komisij s pomočjo koalicije izigrala in da podpisov za ustanovitev parlamentarne komisije ne želi prispevati zaradi dogovora z Golobovo stranko. Da bi se vsaj nekoliko otresla teh očitkov, naj bi danes državna svetnika iz vrst NSi glasovala za odreditev parlamentarne preiskave.
Foto: Srdjan Živulović/Bobo
Kako bodo glasovali, smo vprašali še nekatere druge državne svetnike. Podpredsednik državnega sveta in župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan nam je odgovoril, da se bo odločil na osnovi današnje razprave in prejetih dokumentov.
Da zahteve interesne skupine lokalnih interesov ne bosta podprla, pa sta nam dejala svetnika Jožef Školč in Dejan Crnek.
Školč je poudaril, da vodstvo državnega sveta tako formuliranega predloga sploh ne bi smelo uvrstiti na dnevni red seje. “Gre za povsem nepremišljen precedenčni primer,” je dejal. Kot sporno je izpostavil, da ni definiran predmet niti ni natančno opredeljen čas preiskave, kar napeljuje, da se bo šele v njej iskalo morebitne nepravilnosti. Školč je opozoril še, da so o določenih vprašanjih odločali drugi državni organi in bi šlo torej pri parlamentarni preiskavi za poseganje v ustavno delitev oblasti. Zmotilo pa ga je tudi, “da se osebo, ki je sedaj predsednik vlade, povezuje z obdobjem, ko je bila ta v zasebnem in pol leta v javnem podjetju”.
“Trenutno imamo v državi veliko stvari, ki potrebujejo hitrejši in večji angažma, kot je ustanavljanje preiskovalne komisije,” pa je za N1 dejal Crnek, ki je sicer tudi ljubljanski podžupan. Dodal je še, da so za preiskavo spornih poslov, če je do njih prišlo, pristojni organi pregona.
Če bo državni svet sprejel zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, je mogoče pričakovati, da bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič za mnenje o njej zaprosila parlamentarno zakonodajnopravno službo. Ob tem je iz vrst Svobode slišati, da se bodo sklicevali na to, kar je v delu dopisa omenil tudi pooblaščenec Gen-I: zahteva za preiskavo se v pretežnem delu nanaša na Golobovo delovanje, ko še ni bil nosilec javne funkcije.
Bo SDS zdaj sploh lahko vodila preiskovalno komisijo?
Kdo preiskavo zahteva, je sicer bistvenega pomena za sestavo komisije. Če to stori tretjina poslancev, imajo vse poslanske skupine v komisiji enako število članov. Če preiskavo zahteva državni svet, pa lahko vsaka poslanska skupina zahteva, da ima v komisiji sorazmerno število članov glede na število poslancev.
Ključna razlika pa nastane pri tem, kdo komisijo vodi. Če bi NSi prispevala podpise, ki jih čaka SDS, in bi torej preiskavo zahtevala tretjina poslancev, bi bil predsednik komisije nekdo od podpisnikov – torej iz SDS ali NSi. V primeru zahteve državnega sveta pa o predsedniku in podpredsedniku državni zbor odloča med vsemi člani komisije. Koalicija bi tako po pričakovanjih izglasovala vodstvo komisije iz lastnih vrst. Opozicija ji tega ne bi mogla preprečiti, kot je slišati iz krogov SDS, pa bi ji očitala, da želi onemogočiti preiskavo svojega predsednika vlade.
Kot določa ustava, državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev ali na zahtevo državnega sveta. V 30 letih je bilo ustanovljenih 41 parlamentarnih preiskovalnih komisij, tri od njih v sedanjem mandatu.
Parlamentarno preiskavo običajno zahtevata bodisi opozicija bodisi koalicija, le trikrat doslej pa je bila odrejena na zahtevo državnega sveta. Prvič leta 1998 o okoliščinah in posledicah vohunske afere, ko so hrvaški policisti na njihovi strani meje v vohunskem kombiju zajeli pripadnika Obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva. Drugič je državni svet odreditev preiskovalne komisije zahteval leta 2005 zaradi “domnevno nezakonitega oziroma neodgovornega dela državnega tožilstva”, tretja komisija pa je v prejšnjem mandatu ugotavljala domnevne zlorabe v sodnih postopkih zoper Franca Kanglerja. Vse tri preiskovalne komisije so vodili poslanci SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje