Menu Item
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar želi Boštjana Lindava na položaju generalnega direktorja policije s polnim mandatom, a mu je vlada zgolj podaljšala vedejevstvo. Razlog naj bi bilo nasprotovanje premierja Roberta Goloba. V njegovih krogih Lindavu in s tem posredno tudi Tatjani Bobnar očitajo, da nista "očistila" policije. Viri N1 na notranjem ministrstvu pa pravijo: Mi se revanšizma ne gremo. Ali se lahko zgodi, da se bo premier odločil za zamenjavo notranje ministrice?
Notranja ministrica Tatjana Bobnar je na današnji seji vlade prejela zaušnico. Njen kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je bil na to mesto ponovno imenovan zgolj kot vršilec dolžnosti za pol leta. Bobnar je sicer Lindava, ki so ga v mandatu Janševe vlade s čela kriminalistične policije umaknili v Tacen, po navedbah na MNZ že prejšnji teden predlagala v imenovanje za polni mandat, a njen predlog ni bil uvrščen na dnevni red seje vlade. Iz tega je mogoče sklepati, da mu je nasprotoval premier Robert Golob. Da policija ne bi ostala brez vodstva, je nato Bobnar predlagala, da se Lindavu vedejevstvo podaljša. Prav vztrajanje Bobnar pri imenovanju Lindava pa je po besedah naših virov eden glavnih razlogov za naraščanje napetosti med notranjo ministrico in premierjem Golobom.
Na vprašanja o tem niti na notranjem ministrstvu niti v kabinetu predsednika vlade niso želeli odgovoriti. Po informacijah N1 pa v Golobovih krogih Lindavu in posredno Tatjani Bobnar očitajo predvsem, da nista uresničila pričakovanj o “očiščenju” policije po mandatu Janševe vlade. Tako so po besedah nekaterih naših virov iz vrst vladajoče stranke na visokih položajih v policiji ostali pomembni kadri nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja, ki ga je izbral bivši notranji minister Aleš Hojs. Nekateri izmed teh kadrov naj bi v času prejšnje vlade sodelovali pri sprejemanju odločitev, kako bo policija ravnala s protestniki. Posledica njihovega obstanka na pomembnih mestih naj bi po oceni nekaterih naših sogovornikov bilo tudi to, da iz policije uhajajo informacije.
Nasprotno pa naši viri na MNZ pravijo, da so se znotraj policije zgodile številne kadrovske menjave oziroma da je bilo teh med vsemi resorji največ prav na notranjem ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da so se menjave zgodile, če so zanje obstajali zakonski razlogi: če torej zaposleni niso izpolnjevali pogojev oziroma niso strokovno in korektno opravljali svojega dela. Kot dodajajo naši sogovorniki iz vrst MNZ, pa ključ za menjave ni bila pripadnost posamezni politični opciji in se, poudarjajo, niso zatekali k revanšizmu. Po teh navedbah naj tako ministrica kot Lindav ne bi dopustila vmešavanja politike v delo policije.
Neimenovanje Lindava v polni mandat je po navedbah Dnevnika že druga poteza Golobove vlade proti vrhu notranjega ministrstva in policije. Prva je bila Golobovo vztrajanje pri oblikovanju skupine za varovanje, ki deluje neposredno pod okriljem generalnega sekretariata vlade in ne v okviru policijskega centra za varovanje in zaščito. Današnja zaušnica Bobnar pa naj bi bila še toliko bolj očitna, ker naj Golob ne bi imel pomislekov ob predlogu obrambnega ministra Marjana Šarca in je vlada sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Andreja Feferja imenovala v polni mandat.
Ker bo zaradi na referendumu potrjenega zakona o vladi potrebna reorganizacija vlade, se odpira vprašanje, ali bi lahko premier Golob ob tem predlagal tudi zamenjavo ministrice Bobnar. Po naših informacijah sta sicer Golob in Bobnar glede nadaljnjega sodelovanja na željo notranje ministrice spregovorila prejšnji teden. Kaj sta se dogovorila, ne razkrivata.
Večina naših sogovornikov meni, da vsaj za zdaj zamenjave notranje ministrice ne bo. Nekateri ocenjujejo tudi, da ji je premier s tem, ko ni privolil v imenovanje Lindava v polni mandat, dal jasno vedeti, da je njena usoda lahko negotova, če ne bo “očiščenja” policije in če se ta ne bo lotila preiskovanja protestov, na katerih je policija v času Janševe vlade “zaplinila” Ljubljano.
Drugi pa pravijo, da bi bila morebitna premierjeva odločitev o zamenjavi notranje ministrice videti neverodostojno, saj jo je koalicija – na čelu z Gibanjem Svoboda – ob nedavni interpelaciji odločno branila ter ji ob tem priznavala strokovnost in ji izrekala spoštovanje. V koalicijskih vrstah niti ocen, da je Tatjana Bobnar dobra notranja ministrica, ne manjka.
MNZ: Zavezani smo absolutnemu spoštovanju vladavine prava
Notranje ministrstvo se je odzvalo na navedbe nekaterih naših sogovornikov, da je usoda ministrice Tatjane Bobnar lahko negotova, če ne bo “očiščenja” policije in če se ta ne bo lotila preiskovanja protestov, na katerih je policija v času Janševe vlade “zaplinila” Ljubljano.
Pojasnjujejo: “Ministrica je po proučitvi pravnih stališč državnega odvetništva in pravne službe ministrstva takoj po prevzemu funkcije 3. junija 2022 državnemu odvetništvu posredovala soglasje, da se že vložene tožbe glede izterjave stroškov dela policije, nastalih na javnih shodih, umaknejo, obenem pa pozvala, da se novih ne vlaga. Ministrica je nato 30. junija 2022 odredila strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih. Gre za najobsežnejši nadzor, ki ga je pristojni direktorat za policijo in druge varnostne naloge v ministrstvu izvedel v več kot 20-letnem obdobju svojega obstoja. Končno poročilo o tem nadzoru, ki bo v prihodnjih dneh poslano v seznanitev tudi Specializiranemu državnemu tožilstvu, obsega kar 144 strani.
Dodajamo, da so ugotovitve končnega nadzora, o katerem smo pred dnevi govorili na širšem kolegiju generalnega direktorja policije, nujna in zelo koristna strokovna iztočnica za temeljit razmislek in samorefleksijo o uporabi policijskih pooblastil v povezavi z ustavno pravico do svobode izražanja, zbiranja in združevanja. To ustavno pravico je še zlasti v luči pravosodja in notranjih zadev treba razumeti kot absolutno kategorijo, ki nikoli ne sme biti vsebinsko prilagojena družbenim razmeram. Prav zato smo na kolegij kot gosta povabili tudi uglednega pravnika kriminologa dr. Dragana Petrovca, ki je na to temo izdal tudi knjigo Nasilje pod masko. S tem smo v sistemu policije želeli spodbuditi razpravo in razumevanje vloge policije in spoštovanja človekovih pravic.
O tem bomo govorili tudi na posvetu o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja sredi decembra na Brdu pri Kranju, kjer bomo predstavili ugotovitve omenjenega strokovnega nadzora in predlog sprememb zakonodaje.
Prav tako je ministrica na podlagi zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal policiji nekdanji minister Aleš Hojs. Nove usmeritve temeljijo na ugotovitvah ustavnega sodišča in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava ustava in sta pomembni predpostavki demokratične družbe, ob tem pa upoštevajo tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je v mirnem izražanju mnenj skupaj z drugimi ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč o zadevah javnega ali skupnega pomena.
Ministrstvo za notranje zadeve je julija 2022 tudi naslovilo na vrhovno državno tožilstvo zaprosilo za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda. Tudi iz njihovega stališča, ki ga je MNZ prejel 5. avgusta 2022 izhaja, da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo, posebej tedaj, ko bi zapoznel odziv naredil pravico do združevanja neaktualno. Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri odražanju stališč in so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi evropsko sodišče za človekove pravice.
Zaradi ugotovitev iz poročila varuha človekovih pravic, da so bila prisilna sredstva 5. oktobra 2021 s strani policije v določenih primerih uporabljena nesorazmerno in s tem nezakonito, smo zaradi suma storitve kaznivih dejanj že avgusta letos posredovali poročilo varuha na posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva. Z ugotovitvami v poročilu varuha o sorazmernosti uporabe sile na protestih se v ministrstvu strinjamo. Institucija Varuh človekovih pravic je namreč ključna pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem v ministrstvu sledimo njegovim priporočilom in jih v največji meri tudi skušamo upoštevati.
Poudarjamo, da je glavno vodilo pri delu ministrstva preprečiti vpliv politike na delo policije, tudi pri pripravi sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije. S tem želimo med drugim zagotoviti učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti, in natančneje urediti posamezne mehanizme nadzora nad njenim delom. Predvsem pa želimo preprečiti vpliv politike v povezavi z uporabo prisilnih sredstev in tudi zamejiti oziroma natančneje urediti uporabo prisilnih sredstev, ko govorimo o uporabi zoper množico. S tem bomo Policijo naredili bolj odporno in neprebojno za poskuse politike, da bi se ta vpletala v njeno delo, ko opravlja strokovne naloge.
Dodajamo, da skupaj z ministrstvom za pravosodje in službo vlade za zakonodajo intenzivno pripravljamo tudi normativne rešitve v zvezi s prekrškovnimi postopki med covidom 19. Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je zavezano absolutnemu spoštovanju vladavine prava, ki jo sestavljajo trije konstitutivni elementi: zakonitost, demokracija ter človekove pravice in temeljne svoboščine.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje