Robert Golob pred poslanci tokrat tudi o varovanju in izbrisanih napotnicah

N1 video 21. Nov 202210:59 > 15:013 komentarji
Robert Golob
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Danes se je v državnem zboru s postavitvijo poslanskih vprašanj predsedniku vlade Robertu Golobu začela četrta redna državnozborska seja. Premierju so poslanska vprašanja zastavili vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in njen poslanski kolega Žan Mahnič, v imenu NSi je Golobu vprašanje zastavil Janez Cigler Kralj, v imenu poslanske skupine Levice pa Matej T. Vatovec.

V državnem zboru se je danes, ob 12. uri, začela redna novembrska seja. Kot je običajno, so najprej zastavili poslanska vprašanja predsedniku vlade Robertu Golobu, nato pa ministrom. Odsotnost med ministri je tokrat napovedal le minister za obrambo Marjan Šarec. Goloba so tokrat spraševali o stanovanjski politiki, varovanju varovanih oseb, neupravičenem izbrisu napotnic in aktivnostih na področju odkrivanja in pregona bančnega in gospodarskega kriminala.

Tri vprašanja so premierju Golobu zastavili v opozicijskih strankah, in sicer dve vprašanji iz največje opozicijske stranke SDS, v imenu katere sta spregovorila vodja poslancev Slovenske demokratske stranke Jelka Godec in poslanec SDS Žan Mahnič. V imenu Nove Slovenije je spregovoril vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki je premierju zastavil vprašanje v zvezi z nedavnim izbrisom 5.977 napotnic s termini za preglede in posege, ki se je zgodil zaradi napak v zdravstvenih informacijskih sistemih.

Vodja poslanske skupine stranke Levica Matej T. Vatovec pa je Golobu zastavil vprašanje o načrtih vlade za vzpostavitev stabilne, dolgoročne in razvojne stanovanjske politike.

Pred začetkom postavitve poslanskih vprašanj je prisotne v državnem zboru razburil manever poslanke Gibanja Svoboda in predsednice preiskovalne komisije DZ Mojce Šetinc Pašek. Ta je proceduralni predlog uporabila za to, da je poslancu največje opozicijske stranke SDS Janezu Magyarju predala vabilo pred preiskovalno komisijo, saj se sam na pretekla vabila ni odzval ter pošte ni dvigoval.

Je bila premierju res ukradena identiteta v tujini?

Kot je v prvem zastavljenem poslanskem vprašanju poudarila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je med zavezami koalicije jasno navedeno, da se bodo aktivno borili zoper bančni in gospodarski kriminal, a se je vprašala, ali to tudi dejansko udejanjajo. “Zdi se, da velikokrat radi kakšno zadevo prikrijete,” je poudarila Godec in dodala, da se je Golob že na začetku leta zapletal, ko je poskušal pojasniti nezakonite posle v BiH. Tedaj naj bi se namreč Golobovo ime pojavilo v povezavi s 15-odstotno provizijo pri gradnji elektrarne na Neretvi, Godec pa je premierja vprašala tudi, ali je policiji že prijavil sum kaznivega dejanja kraje identitete, o katerem je bil govor v volilni kampanji pred parlamentarnimi volitvami, ko je v medijih zakrožila vest o bančnem računu v romunski podružnici avstrijske banke Raiffeisen.

Golob je v odgovoru na vprašanje poudaril, da je Godec s tem podala odlično izhodišče za razpravo o pravni državi. “Očitno vas bolj skrbi moje postopanje kot fizična oseba kot pravna država,” je med drugim odgovoril Golob in poudaril, da se je trenutna vlada zavezala k vzpostavitvi učinkovite pravne države v Sloveniji. Kot je omenil, so najprej imenovali državne tožilce, ki so na imenovanje čakali dve leti, spremenili so tudi zakonodajo ter prenesli pooblastila policije na državno tožilstvo, saj mora prav to nadzorovati vse odklone od pravne države v Sloveniji. Kot je še poudaril Golob, je največ korupcije prav v zdravstvu, dosedanja vlada pa je imela dovolj časa, da bi jo izkoreninila, a ji to ni uspelo. “Kar zadeva tuje države za časa, ko nisem bil predsednik vlade, skrbijo moji odvetniki,” je poudaril Golob. Na vprašanje, ali je policiji prijavil krajo identitete v katerikoli evropski državi, Golob ni želel odgovoriti.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je med vprašanjem Godec sicer večkrat opozorila, da ne gre za poslansko vprašanje, saj se mora slednje nanašati na področje delovanja vlade, ministrstva ali vladne službe, vprašanje poslanke SDS pa se je nanašalo na čas, preden je Golob postal premier.

Kdo bo prevzel odgovornost za izbris napotnic?

“Slovenski zdravstveni sistem potrebuje urgenco. Izbris skoraj 6.000 veljavnih napotnic pacientov je nedopustno ravnanje,” pa je uvodoma v poslanskem vprašanju poudaril vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj ter dodal, da so mnogi od izbrisanih pacientov že tako čakali nad dopustno čakalno dobo.

Kot menijo v Novi Sloveniji, se je ob izbrisu napotnic ponovno pokazalo, da težava slovenskega zdravstva ni toliko v denarju, temveč predvsem v organizaciji. Poudarjajo tudi, da na nujni seji odbora za zdravstvo, kjer so obravnavali izbris napotnic, nihče ni prevzel odgovornosti. “Kriv je sistem, in ta bo še naprej deloval neustrezno, če se bo odgovornost zgolj prelagala z enega akterja v zdravstvenem sistemu na drugega,” je v imenu NSi poudaril Cigler Kralj ter ob tem Goloba pozval, naj ljudem povrne zaupanje v zdravstveni sistem ter v njegovo središče postavi bolnika. Kot je še poudaril, izbris napotnic še ni končan, saj se z vsakim dnem neupravičeno izbriše še okoli 50 novih napotnic.

Golob je vodji poslanske skupine NSi pritrdil, da gre za izjemno pomembno vprašanje. “Vsak mesec je izdanih 400 tisoč napotnic, pri tako velikem obsegu naročil pa se vedno in povsod bodo dogajale napake,” je poudaril predsednik vlade. “To ne upravičuje nekoga, a napake so sestavni del življenja,” je poudaril. Dodal je, da je bila ta napaka večja in je ne moremo ignorirati, zato so k njenemu reševanju nemudoma pristopili. “Ni šlo za enega krivca, šlo je za sistem izbiranja,” je še nadaljeval Golob in dodal, da si tega sistema ni izmislila trenutna vlada.

Kot je še poudaril Golob, tudi ne moremo govoriti o “izbrisu pacientov”, saj so bile identitete vseh pacientov znane, v vmesnem času pa so prav tako prejeli obvestila o odpovedanih napotnicah ter so bili vrnjeni v čakalne vrste. “Hitrost poprave napake je ključna,” je še zaključil Golob in poudaril, da so pacienti zaradi hitrosti odziva na boljšem, kot če izbrisa napotnic ne bi bilo, saj so se na koncu nekateri znašli še višje v čakalni vrsti kot prej.

Na dodatno vprašanje Ciglerja Kralja, kdo bo povrnil stroške za enega ali več zaposlenih, ki se pri izvajalcih zdravstvenih storitev sedaj ukvarjajo s priklicevanjem pacientov ter drugimi aktivnostmi, ki so nastale zaradi izginulih napotnic, pa Golob ni podal jasnega odgovora.

Se v Sloveniji vzpostavlja paraobveščevalna služba?

Žan Mahnič je uvodoma spomnil na interpelacijo zoper notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki jo je ta v državnem zboru prestala pred tednom dni. “Vendar lahko ugotovim, da je bila ministrici enkrat že izrečena nezaupnica, ki se ji reče uredba o varovanju predsednika vlade Republike Slovenije,” je nadaljeval poslanec SDS. Kot je poudaril Mahnič, se v povezavi s tem varovanjem predsednika vlade, ki je po prenosu pooblastil s policije postalo neodvisno, sedaj pojavlja “zanimivo ime”, ki je splošni javnosti poznano predvsem zaradi številnih afer, tj. Miloš Njegoslav Milović. Na predsednika vlade je poslanec SDS tako naslovil vprašanje, zakaj je sprejel takšno uredbo varovanja, ali gre za nezaupanje v slovensko policijo, ali Milovića osebno pozna ter ali držijo informacije, da je on zadolžen za varovanje premierja. Vprašal pa ga je tudi, ali se pod pretvezo varovanja premierja sedaj v Sloveniji vzpostavlja paraobveščevalna služba.

Golob mu je odvrnil, da se je, tako kot se je pokazalo že v primeru nezaupnice zoper Bobnar, tudi danes pokazalo, da je “resnica priročna le takrat, ko jo lahko izkrivijo in uporabijo za druge namene”. Vnovič je potrdil, da notranja ministrica uživa zaupanje koalicijskih strank. “Kar zadeva prenos službe za varovanje iz policije na generalni sekretariat, pa vas bom popravil. Natančno tak, skoraj tak sistem, tj. da je bil generalni sekretariat tisti, ki je skrbel za varovanje vlade, funkcionarjev in predsednika vlade, je bil v času pokojnega dr. Janeza Drnovška,” je poudaril Golob in dodal, da si ne izmišljajo novih sistemov, temveč so le ponovno vzpostavili sistem, ki je nekoč že deloval. Mahničeve obtožbe o oblikovanju paraenot pa je Golov označil za insinuacije. “Prenos s policije na generalni sekretariat je nekaj popolnoma normalnega in je stvar interne organizacije delovanja vlade. V ničemer se ni spremenilo ne število varnostnic in varnostnikov ne njihove naloge,” je še poudaril Golob.

Je pa Golob jasno zanikal, da bi bil Milović imenovan oziroma zaposlen na kakšni funkciji. Kot je pojasnil, za njegovo varovanje skrbi služba, ki je za to pooblaščena in je zaposlena na generalnem sekretariatu vlade.

“Stanovanjski trg bomo rešili blokade SDS”

“Stranke vladajoče koalicije smo v koalicijski dogovor kot eno izmed prioritet postavili tudi reševanje stanovanjske krize in vzpostavitev stanovanjske politike. Kar lahko ugotovimo, je, da je država praktično trideset let zanemarjala stanovanjsko politiko,” pa je v zadnjem poslanskem vprašanju premierju Golobu dejal poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. “Cene stanovanj letijo v nebo, predvsem v večjih mestnih občinah, kjer so prisotne tudi univerze,” je poudaril Vatovec ter dodal, da se cene za rabljena stanovanja vrtijo okoli 4.000 evrov na kvadratni meter. Kot je še dodal, državna politika nima več praktično nobenega nadzora nad to problematiko. Goloba je tako vprašal, kako bodo skupaj, kot koalicija, zagotovili varna, dostopna stanovanja in stabilno ter predvidljivo gradnjo javnih stanovanj.

Golob se je strinjal, da je položaj na trgu stanovanj pri nas nedopusten, saj si večina državljanov ne more privoščiti stanovanj. Dodal je, da je dolžnost vlade, da zato na ta trg poseže. Rešitev vidi v potrditvi zakona o vladi na nedeljskem referendumu ter v ustanovitvi novega ministrstva, katerega glavna naloga bo tudi reforma stanovanjskega trga. “Stanovanjski trg bomo lahko rešili blokade SDS,” je v odgovoru dejal in volilce pozval, naj se referenduma udeležijo v čim večjem številu ter glasujejo trikrat za. “Tudi zato, da bomo lahko v ponedeljek začeli učinkovito naslavljati stanovanjsko politiko,” je dejal.

Kot je še opozoril Golob, se oblikovanje tega ministrstva pod krinko racionalizacije dela vlade zaustavlja “z nesmiselnimi referendumi, ki jih nismo videli še nikoli razen tokrat, ker nekateri ne znajo prenesti poraza”. Zato trpijo tisti, ki čakajo na stanovanje, je dodal. Kot enega glavnih ciljev novega ministrstva je izpostavil reformo stanovanjskega trga, zagotovitev 20.000 novih gradenj in znižanje najemnin. Konkretno pa je napovedal, da bodo vsa zemljišča, ki so na razpolago za gradnjo, namenili gradnji. “Tudi prek zemljišč Družbe za upravljanje terjatev bank, in to ne glede na to, kam bodo prenesena,” je še zaključil premier.

Več o tem, kaj prinaša zakon o vladi, preberite v prispevku Zgolj reorganizacija ali škodljivo bohotenje birokracije?

Poslanci bodo redno plenarno zasedanje nadaljevali v torek, ko bodo začeli obravnavati proračunske dokumente za naslednji dve leti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar