Zakon o vladi: najprej kazalo na tesen izid, nato prepričljiva potrditev

Nova vlada
Foto: Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO

Spremembe zakona o vladi je na današnjem referendumskem odločanju podprlo 56,58 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 43,42 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po večini preštetih glasovnic. Tudi glasovanja o uveljavitvi omenjenega zakona se je udeležilo 41,9 odstotka volivcev.

Volilci so na današnjem referendumskem dnevu odločali tudi, ali naj v veljavo stopi novela zakona o vladi, ki predvideva reorganizacijo vlade in števila ministrstev, kot si jih je zamislil premier Robert Golob. Po preštetih 99 odstotkih glasov je ZA glasovalo nekaj več kot 56 odstotkov volilcev, proti pa jih je bilo dobrih 43 odstotkov.

Po preštetih skoraj vseh glasovih so vsa tri referendumska vprašanja dobila podporo. V primerjavi z referendumskima vprašanjema o RTV in dolgotrajni oskrbi je zakon o vladi “slavil” z najmanjšo prednostjo.

“Rezultatov sem zelo vesela, tega ne bom skrivala. Močno upamo, da ne prehitevamo. Zavedamo se, da so rezultati delni, neuradni,” je nekaj po 20. uri za N1 komentirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je povedala, da so veseli, da so volilci odšli na volišča in da so se večinsko izrazili za zakone.

“Veseli smo, da bo naša vlada lahko končno začela učinkovito delati tako, kot si je želela,” je še dejala predsednica DZ. Med področji, v katere mora vlada zagristi, je omenila energetiko in digitalizacijo. “Veseli smo, da živimo v državi, kjer ljudje vidijo, da je pomembno, kakšna je ta država in kakšna bo naša prihodnost,” je dejala in menila, da bodo zdaj v državi zakoni, ki so kakovostni in premišljeni. Ob tem je še posebej izpostavila zakon o dolgotrajni oskrbi.

Pobudniki referenduma (stranka SDS) bi morali za uspeh doseči tako imenovani zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilcev. Glede na podatke o številu volilcev na dan 11. novembra bi moralo proti uveljavitvi vsakega od zakonov glasovati 338.869 volilcev, je v začetku tedna sporočila Državna volilna komisija (DVK).

Golob je načrtoval 20 ministrov

13. maja letos, slabe tri tedne po aprilskih državnozborskih volitvah, na katerih je prepričljivo slavila stranka Gibanje Svoboda, so poslanci strank Gibanja Svoboda, SD in Levica, s prvopodpisanim Robertom Golobom, v državnozborsko proceduro vložili predlog zakona o spremembah zakona o vladi. S tem je koalicija strank izpolnila svoje predvolilne obljube, da bo reorganizirala nekatera ministrstva, prenesla nekatere pristojnosti na druga ministrstva in ustanovila nekatera nova.

V trenutno veljavnem zakonu o vladi je razrez ministrstev sledeč: vlada ima 14 ministrstev in tri vladne službe, ki jih vodijo ministri brez resorjev – skupno v vladi deluje 17 ministrov. Želja premierja Goloba je bila, da bi njegovo vlado sestavljalo 20 ministrov, in sicer 19 z resorjem in eden brez resorja. Dosedanji vladni službi za digitalno preobrazbo in za kohezijsko politiko je želel preoblikovati v ministrstvi in ob tem ustanoviti še tri nove resorje: ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za solidarno prihodnost.

Prav ministrstvo za solidarno prihodnost bi bilo nekaj povsem novega, ukvarjalo pa bi se predvsem s področji dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in ekonomske demokracije. Vodenje resorja bi prevzel sedanji minister za delo Luka Mesec. Prav Mesec pa je v zadnjih tednih izrazil željo, da bi, če bo novela zakona o vladi stopila v veljavo, ostal minister za delo, vodenje resorja za solidarno prihodnost pa bo najverjetneje prevzel aktualni državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac, ki bi zapolnil kvoto stranke Levica v ministrski ekipi.

Golobov predlog o reorganizaciji vlade predvideva tudi razdelitev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zdajšnji šolski minister Igor Papič bi vodil ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov državni sekretar Darjo Felda pa bi prevzel vodenje ministrstva za vzgojo in šolstvo.

Seja vlade
Saša Despot/BOBO

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bi prevzel aktualni infrastrukturni minister Bojan Kumer, infrastrukturni resor pa bi vodila Alenka Bratušek.

Novela zakona o vladi predvideva tudi preimenovanja nekaterih ministrstev. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bo prešlo področje športa, ministrstvo pa bo se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor se bo preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa bo postalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo po pojasnilih premierja Goloba še vedno del vlade in ga bo, tako kot doslej, vodil minister brez resorja.

Vlada zagotavlja: Brez dodatnih stroškov, brez dodatnega zaposlovanja

Premier Golob, člani njegove vladne ekipe in poslanci strank vladajoče koalicije so v času referendumske kampanje trdili, da želijo reorganizirati delo vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, da se bodo ministrstva lahko bolje odzivala, kot so se do zdaj. Poudarjali so tudi, da bi prav zaradi reorganizacije in prenosa pristojnosti nekaterih ministrstev ta bila vitkejša, posledično pa tudi bolj operativna.

Da nov zakon o vladi ne bo pomenil dodatnega zaposlovanja in novih bremen za slovenske davkoplačevalce, so še trdili v vladni koaliciji. Večkrat so tudi poudarili, da vsa delovna področja sicer že obstajajo v trenutni vladni strukturi, z novelo zakona pa bi bila le drugače organizirana in imela drugačne poudarke.

Borut Živulovič/BOBO

Po tem, ko so volilci na referendumu potrdili uveljavitev novele zakona o vladi, bo imel predsednik oziroma predsednica republike največ osem dni časa, da zakon podpiše in ga razglasi. Slovenska ustava določa, da morajo biti vsi zakoni objavljeni v uradnem listu, preden začnejo veljati. Veljati pa začnejo 15. dan po objavi, če v samem zakonu ni določeno drugače.

Vladna novela zakona o vladi predvideva, da zakon stopi v veljavo naslednji dan po objavi v uradnem listu, saj so predlagane spremembe vezane na oblikovanje in delo nove vlade. “Zato je rok krajši od običajnega 15-dnevnega,” so v obrazložitvi 6. člena novele zakona o vladi zapisali predlagatelji.

Ko bo vladna novela stopila v veljavo, bodo ministrski kandidati za novoustanovljena ministrstva morali prestati zaslišanja v državnem zboru, sledile pa bodo njihove zaprisege. Z dnem ustanovitve ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstva za digitalno preobrazbo bosta prenehali delovati dve vladni službi: vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter vladna služba za digitalno preobrazbo.

Po prisegi novih ministrov se bo moral v roku štirih mesecev z določbami novega zakona o vladi uskladiti še zakon o državni upravi. Ta namreč ureja strukturo in proračunska sredstva ministrstev v državni upravi, prav tako pa se mora opredeliti podlaga za prenos področij z dosedanjih ministrstev na novo nastajajoča ministrstva.

Ajanović Hovnik ob zaprtju volišč: Govorilo se je o vsem, samo o tem, kaj je v zakonu, ne

Po zaprtju volišč je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik dejala, da pričakuje podporo zakona o vladi.

“Glede zakona o vladi je bilo veliko manipulacij, manipuliralo se je s tem, kaj zakon o vladi dejansko prinaša. Govorilo se je o vsem, samo o tem, kaj je v zakonu, ne,” je za N1 povedala ministrica. Opisala je, da zakon predstavlja sistemizacijo tako, da bo “vlada uspešno in učinkovito uresničila svoje obljube, ki smo si jih kot koalicija zadali s koalicijsko pogodbo”.

Ajanović Hovnik je zavrnila očitke SDS in ponovno dejala, da zakon o vladi ne prinaša nobenih finančnih učinkov, pri čemer je izjema nekaj tisoč evrov za nove table. Po njenih besedah zakon tako ne pomeni “bohotenja administracije”. “Izvedba današnjih  referendumov bo državljane stala pet milijonov evrov,” je ob tem poudarila.

Današnja potrditev na referendumu predvideva, da se bo zakon uveljavil 45 dni po izvedbi glasovanja, saj bo ministrstvo za notranje zadeve najprej ugotavljalo, koliko volilcev je umrlo od izdaje volilnega imenika pa do izvedbe referenduma. “V tem času pripravljamo zakon o državni upravi, s katerim se določajo pristojnosti novih resorjev. Po uveljavitvi pa sledijo še zaslišanja novih ministrov,” je povedala ministrica, ki dodatnih blokad od SDS ne pričakuje.

Uradno poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja bo objavljeno 24. januarja 2023, to je 58. dan po glasovanju, vendar pa bi lahko, če zavrnitveni kvorum ne bo dosežen in bo večina volilcev glasovala za sprejetje zakona, poročilo DVK objavljeno še pred koncem letošnjega leta. O predlogu takšne spremembe rokovnika bo volilna komija predvidoma odločala prihodnji teden.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar