Prenova potniškega prometa v Ljubljani: bo mesto le dobilo nove krožne linije?

Borut Živulovć /BOBO

Že več let se s strani potnikov in prometnih strokovnjakov vrstijo pozivi, da bi bilo treba linije ljubljanskih mestnih avtobusov posodobiti. Na LPP so za N1 potrdili, da so naredili prvi korak v tej smeri.

Ko so se v Ljubljani konec 60. let prejšnjega stoletja poslovili od tramvajev, so njihove proge zalili z asfaltom in po istih linijah speljali mestni avtobusni promet. Z rastjo mesta so se avtobusne linije po potrebi podaljševale, občasno tudi dodajale, korenite spremembe pa shema linij LPP (še) ni doživela.

Že več let se sicer s strani potnikov in strokovne javnosti vrstijo pozivi, da bi bilo treba shemo posodobiti. Na LPP so zdaj začeli prvi korak v tej smeri.

Namestnik direktorja LPP Rok Vihar je za N1 potrdil, da so zagnali študijo shem linij mestnih avtobusov. “Študija, ki smo jo ravno začeli, bo pokazala, kje so večje pomanjkljivosti, oziroma v kakšnem obsegu bi lahko popravili obstoječo shemo,” je pojasnil Vihar. Dodal je, da bo izvedba lahko trajala več mesecev, spremembe pa bi se vpeljale z odprtjem novega potniškega centra v Ljubljani (PCL). Po napovedih naj bi bila gradnja PCL končana do konca leta. Vihar morebitnih sprememb, ki bi jih lahko prinesla študija, ni želel komentirati, saj je celoten projekt še na začetku.

Po naših informacijah naj bi bila med sodelujočimi v študiji Prometnotehniški inštitut, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, ter podjetje PNZ svetovanje projektiranje. Oboji so sodelovanje tudi potrdili.

“Upam, da študija LPP ne bo izhajala samo iz obstoječih podatkov o potnikih. Pomembno je, da ne izhajamo samo iz potnikov, ki že uporabljajo javni potniški promet, ampak da razmišljamo tudi o potencialnih potnikih. Prav tako upam, da bodo na LPP preverili tudi druge možnosti organizacije potniškega prometa. Da bi šli v scenarije, ki so zelo ambiciozni in bodo res prinesli korenite spremembe mestnega prometa v Ljubljani. To Ljubljana res potrebuje. Če je to ta korak, ki ga čakamo, upamo, da bo dovolj pogumen,” je prve korake k prenovi komentiral prometni strokovnjak Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, kjer sicer v študiji ne sodelujejo.

Katere spremembe so v igri?

“Za LPP izdelujemo tehnično analizo mestnega in primestnega prometa na območju severnega primestja, in sicer zaradi načrtovane širitve obsega in uvajanja brezemisijskih vozil,” je v odgovoru zapisal vodja projektov pri PNZ David Trošt.

Pojasnil je, da študija zajema predlog uvedbo dveh krožnih linij, manj daljših linij ter več krajših linij. Linije bodo upoštevale omejitve in specifike delovanja bodočih vozil s pogonom na vodik in električno energijo in bodo smiselno umeščene v prostor z možnostjo vmesnega polnjenja vozil, je dodal Trošt.

Med drugim njihov del študije vključuje še analizo avtobusnih postajališč glede na število ljudi, ki živijo na oddaljenosti do 500 m od postajališča, analizo obstoječega povpraševanja motornega prometa, kot potencialu novih povezav potniškega prometa, analizo ozkih grl na cestnem omrežju za povprečni delovni dan ter predlog ključnih vozlišč.

Predstojnik Prometnotehniškega inštituta Peter Lipar je v odgovorih na novinarska vprašanja pojasnil, da so pogovori o sodelovanju šele v začetni fazi in da zato natančnejših podatkov o samem poteku ne more podati.

Le pred dobrim tednom so novo shemo linij mestnega potniškega prometa uvedli v Mariboru. S celovito prenovo spremenili vozne rede in v shemo dodali nova postajališča. Po besedah direktorja javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca je bila prenova zelo velik zalogaj, saj je terjala številne spremembe in prilagoditve njihovega delovanja.