V letu 2023 namerava vlada pripraviti reforme zdravstva, pokojninskega sistema, plačnega sistema v javnem sektorju, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike ... Vsem je skupno, da bodo spremembe terjale več javnega denarja, zato se mora družba dogovoriti, koliko smo pripravljeni dati, meni minister za delo Luka Mesec.
Minister za delo Luka Mesec in kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac sta danes novinarjem predstavila svoje prioritete v prihodnjem letu. Na svojih področjih načrtujeta tudi več reform, sta povedala in poudarila, da bodo te pripravili tudi drugi ministri. Po dosedanjih napovedih bo vlada v naslednjem letu oblikovala obsežne spremembe v več družbenih podsistemih: pokojninskem, zdravstvenem, sistemu plač v javnem sektorju, reformo stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe …
Že zdaj je jasno, da želi vlada v okviru reform tem podsistemom zagotoviti tudi večje javno financiranje. Zato je tako pomembno, da se hkrati z oblikovanjem vseh teh sprememb pripravlja tudi davčna reforma, je povedal Mesec. Ključno pa je, da se kot družba dogovorimo, koliko smo pripravljeni dati, je poudaril.
O tem, kako bi se lahko zbral potreben denar, trenutno ni mogoče govoriti, je dejal. Svoja stališča je predstavil poleti v intervju za N1, kjer je pojasnil, da v vladajočem Gibanju Svoboda po njegovem preveč stavijo na prihodke iz napovedanih dodatnih obremenitev nepremičnin oziroma premoženja. Po njegovem mnenju to ne bo dovolj, zato bi morala koalicija razmišljati tudi o dodatni obdavčiti dohodkov.
Vendarle dvig upokojitvenih pogojev?
Za njegovo ministrstvo bo v letu 2023 bistvena pokojninska reforma, je dejal. Predloga še nimajo pripravljenega, njihova stališča pa smo predstavili v članku Kaj snuje Luka Mesec: bo vlada zmanjšala razlike med pokojninami?. Na današnjem srečanju z novinarji je poudaril, da vztraja pri stališču, da se delovna doba ne sme podaljševati. Če bi se na vladi ali v dogovoru s socialnimi partnerji vendarle odločili za to, pa bi morala daljša delovna doba veljati predvsem za generacije tistih, ki so zdaj stari okoli 35 let, in mlajše je pojasnil. Vsekakor bi spremembe sistema uveljavljali zelo postopoma, je še poudaril. Evropska komisija pričakuje, da bomo z reformo izboljšali stanje pokojninske blagajne in zagotovili, da leta 2050 izdatki za pokojnine ne bodo presegli 14 odstotkov BDP.
Veliko dela bo imel tudi Maljevac, če bo, predvidoma januarja, v državnem zboru dobil podporo za mesto ministra za solidarno prihodnost. V prvi polovici prihodnjega leta bo pripravil nov zakon o dolgotrajni oskrbi, napoveduje pa tudi obsežne spremembe na področju stanovanjske politike.
Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi bil predvsem izvedljiv, pregleden in jasen. V Levici, ki ji pripadata Mesec in Maljevac, so prepričani, da mora hrbtenico sistema predstavljati javna infrastruktura, prav vsi deležniki pa pričakujejo krepitev oskrbe na domu. Ker je že zdaj v sistemu premalo zaposlenih, se namerava Maljevac reševanja problema pomanjkanja kadra lotiti prioritetno.
Z novim zakonom nameravajo zagotoviti tudi nov vir za večje javno financiranje dolgotrajne oskrbe. Za obseg pravic, kakršen je bil določen z zakonom prejšnje koalicije, ki je bil z referendumsko odločitvijo zamaknjen, bi morali najti dodatnih 350 milijonov evrov, ocenjujejo na ministrstvu za delo.
Poceni posojila za financiranje javnih stanovanj?
Na področju stanovanj je računsko sodišče dobro prepoznalo probleme, meni ekipa, ki se bo s tem ukvarjala na novem ministrstvu. Za stanovanjsko politiko je država doslej dala veliko premalo denarja in se ni sistemsko lotila urejanja te problematike, ministrstva so slabo sodelovala med seboj, podatkov pa tako rekoč ni, so naštevali danes. Njihov namen je, da se z zadostnim številom javnih najemnih stanovanj vpliva tudi na trg in se na tak način posredno znižajo najemnine za zasebna stanovanja. Želijo pa tudi povečati moč najemnikov v razmerjih z najemodajalci.
Za gradnjo potrebnega števila stanovanj bi država morala zagotoviti reden pritok javnega denarja, meni Maljevac. To bi lahko bila poceni posojila, na primer 100 milijonov evrov na leto, ob enoodstotni obrestni meri in 30-letnem roku vračila, razmišljajo v njegovi ekipi.
Člani ekipe za stanovanjsko politiko na prihodnjem ministrstvu računajo tudi, da bodo za javna najemna stanovanja namenjene nepremičnine, ki jih je vlada prenesla z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na slovenski državni holding (SDH). Treba jih je upravljati neprofitno, poudarjajo. O tem se pogovarjajo z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in predsednikom vlade Robertom Golobom.
Dodaten dopust za delavce, ki skrbijo za starše
Mesec je novinarjem predstavil tudi aktualna pogajanja s socialnimi partnerji o spremembah zakona o čezmejnem izvajanju storitev in zakona o delovnih razmerjih.
V zakon o delovnih razmerjih želijo vnesti več določb, ki jih zahteva Evropska komisija, ministrstvo pa jih vidi kot pozitivne. Ena od njih je pet dodatnih dni dopusta za delavce, ki skrbijo za ostarele starše, druga pa uzakonitev možnosti, da za polni delovni čas šteje tudi delovno razmerje, ki je sklenjeno za 30 ur tedensko ali več.
V zakon nameravajo vnesti tudi dodatek za sobotno delo. Višine dodatka ne bi določili, saj zakon ne predpisuje višine nobenega dodatka, to bi prepustili kolektivnim pogodbam oziroma pogajanjem med delodajalci in delavci.
Dali bi tudi možnost delavcem, ki so zaposleni za določen čas, da delodajalcu predlaga zaposlitev za nedoločen čas. Podjetje ne bi bilo zavezano, da sklene pogodbo za nedoločen čas, bi pa moralo na delavčev predlog odgovoriti. Enako možnost bi dali delavcem, ki želijo bolj fleksibilno ureditev svojega delovnega časa.
S spremembami želijo tudi omejiti agencijsko delo. Zdaj lahko najeti delavci, ki so pri agencijah zaposleni za določen čas, predstavljajo do 25-odstotka delovne sile podjetja, ki delavce najema. Ta delež želi ministrstvo za velika podjetja zmanjšati na 15 odstotkov, medtem ko bi za srednja in mala podjetja ostal 25-odstoten. Hkrati bi ministrstvo odpravilo določbo, da omejitev obstaja samo za delavce, ki so pri agenciji zaposleni za določen čas. Zdaj lahko podjetje najema neomejeno število delavcev od agencije, če so delavci pri agenciji zaposleni za nedoločen čas.
Položaj agencijskih delavcev pa bi ministrstvo izboljšalo z zvišanjem nadomestila plače, ki ga prejemajo med čakanjem na delo. Zdaj je to 75 odstotkov minimalne plače, po predlogu ministrstva pa bi bilo 80 odstotkov plače, ki jo je delavec prejemal v zadnjem mesecu, ko je delal.
Osnovne plače nič več pod minimalno?
Potem ko bodo te stvari dogovorjene in bo zakon o delovnih razmerjih spremenjen, ga namerava ministrstvo za delo odpreti ponovno. Na ministrstvu namreč želijo, da se delavci in delodajalci dogovorijo o večjih spremembah sistema plač v državi. Cilj je, da nihče več ne bi imel osnovne plače pod zneskom minimalne plače, kar bi se slabo plačanim delavcem poznalo predvsem v tem, da bi se jim ob napredovanjih plača zvišala bolj, kot se jim zdaj. Takrat bi se lahko dogovorili tudi o božičnici, meni Mesec. Kot je znano, želi ministrstvo božičnico narediti obvezno po zgledu regresa za letni dopust, vendar se letos socialnim partnerjem ni uspelo dogovoriti.
Pri zakonu o čezmejnem izvajanju storitev pa namerava ministrstvo spremeniti slovensko ureditev, po katerih lahko delodajalec za napotenega delavca plačuje prispevke od minimalne slovenske plače. Avstrija nas zaradi tega toži, Evropska komisija pa nam je že izdala opomin, je pojasnil Mesec.
Nekateri namreč menijo, da imajo zdaj slovenska podjetja v bolj razvitih državah nepravično prednost. Ker lahko slovensko podjetje za delavca, ki ga napotuje na delo v na primer Avstrijo, plača prispevke od slovenske minimalne plače, so stroški na delavca nižji kot za avstrijska podjetja, ki plačujejo avstrijske prispevke.
Vlada namerava to prednost odpraviti z začetkom leta 2024. Ker pa želi ohraniti konkurenčnost slovenskih podjetij, bo morda država višje prispevke subvencionirala. O tem se ministrstvo za delo pogovarja s finančnim ministrstvom.
Mesec je napovedal tudi razvoj socialnega dela, predvsem v korist mater samohranilk in otrok. Prepričan je, da je treba popraviti sistem preživnin in bolj zaščititi otroke, ki so žrtve zlorab.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje