Različne civilne iniciative in nevladne organizacije so se povezale in pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami napovedale ustanovitev nove zelene stranke. Med ustanovnimi člani sta Uroš Macerl iz Eko kroga in Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja. Uživajo podporo Evropske zelene stranke, so zapisali, podrobnosti pa bodo razkrili v petek.
“Iz vrst različnih civilnih iniciativ in nevladnih organizacij se je oblikovala skupina uspešnih posameznikov z željo po spremembi v slovenskem političnem okolju,” so v sporočilu zapisali ustanovitelji nove zelene stranke. Pod sporočilo sta podpisana Uroš Macerl, ekološki kmet in okoljski aktivist Eko kroga, ter Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja. Danes niso želeli razkriti ne imena nove stranke ne njihovih kandidatov. Podrobnosti bodo predstavili v petek, so napovedali, ko bo na njihovi novinarski konferenci sodeloval tudi Thomas Waitz, predsednik Evropske zelene stranke. Waitz bo javno izrazil in utemeljil podporo novo nastajajoči stranki.
Uroš Macerl je okoljski aktivist, eden najzaslužnejših, da je podjetje Lafarge po letih pravnih bojev zaprlo cementarno v Trbovljah. Leta 2017 je prejel Goldmanovo nagrado za okolje. Doslej ni bil aktiven v nobeni politični stranki, je pa eden najbolj prepoznavnih obrazov civilne družbe, ki se je združila v kampanji ob referendumu o zakonu o vodah.
Urša Zgojznik je predsednica društva Ekologi brez meja, ki je najbolj znano po organizaciji akcij Očistimo Slovenijo. Zgojznik je kot nosilka liste Povežimo se leta 2019 kandidirala za poslanko Evropskega parlamenta, a neuspešno. Za listo, na kateri so se povezali Piratska stranka, SMS-Zeleni, Delavska stranka, Solidarnost, Lista kolesarjev in pešcev, Odprto Celje, Zavod Up in civilna iniciativa LF, je glasovalo okrog 8000 volivcev oziroma 1,66 odstotka.
V petek bosta, so napovedali, pojasnila tudi svoje razloge za vstop v politiko ter povabila k priključitvi vse, ki bi radi aktivno sodelovali.
Koliko zelenih strank že imamo?
V času podnebne krize je okoljska vprašanja v ospredje svojih programov postavila večina političnih strank. S svojimi bolj ali manj zelenimi programi želijo pritegniti predvsem mlajše volivce, za katere je vprašanje okolja ključno. Zelene stranke so v Evropi zadnja leta vse uspešnejše, tako na evropskih kot na nacionalnih volitvah.
Slovenija ima pestro zgodovino zelenih strank. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 so Zeleni Slovenije, ki jih je takrat vodil Dušan Plut, prejeli 8,8 odstotka glasov in sodelovali v Demosovi vladi. Leta 1994 je stranka v svoji prvotni obliki nehala obstajati, a je njen del ohranil staro ime. Danes je njen predsednik Andrej Čuš. Pred dvema letoma so se povezali s še eno zeleno stranko, Stranko mladih (SMS) – Zeleni Evrope. Stranka Mladih je imela štiri poslance v mandatu 2000-2004, potem pa ni bila več uspešna.
Februarja 2020 so se v stranko Zelena dežela združili aktivisti iz Ljudske iniciative Moravče, med njimi župan Milan Balažic. Nedavno je stranko Z.Dej: Stranka zelenih dejanj ustanovil nekdanji minister za okolje Jure Leben.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje