Komunalno blato sredi gozda, požar na nelegalnem odlagališču odpadkov, izpust kemikalij v podtalnico. S takimi in podobnimi okoljskimi zločini se bo odslej ukvarjala posebna skupina policistov. Pogovarjali smo se z njenim vodjo Benjaminom Franco.
Benjamin Franca je vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, odslej pa bo vodil delovno skupino za preiskovanje okoljske kriminalitete.
Zakaj ste se odločili za ustanovitev posebne skupine in koliko policistov se bo ukvarjalo s tem področjem?
Policija je že v preteklosti uvedla specializacijo posameznih kriminalistov za področje okoljske kriminalitete. Tudi zadnji odmevnejši primeri, od požarov v odlagališčih odpadkov do iztirjenja vlaka, odlaganja komunalnega blata, so pokazali potrebo po ustanovitvi skupine ljudi, ki bo specializirana za preiskovanje takšne kriminalitete. To je specifična, atipična oblika kriminalitete, za katero so potrebni dodatno usposabljanje, multidisciplinaren pristop in različno znanje za uspešno preiskavo teh dejanj. V skupini bo za začetek sodelovalo šest kriminalistov, nato pa odvisno od potreb.
Poleg preiskovanja bo naloga te skupine tudi specializacija na tem področju, prevzemanje hujših, odmevnejših primerov okoljskega kriminala, koordinacija ostalih enot policije, priprava izobraževanj, sodelovanje s tujimi organi.
Katera kazniva dejanja spadajo pod okoljski kriminal?
Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine so navedena v 32. poglavju Kazenskega zakonika. To so obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaževanje morja in voda, onesnaženje pitne vode, nezakonit lov in ribolov …
Zapletenost preiskav je verjetno eden od razlogov, da so ta dejanja težko dokazljiva. Policija je le en organ, ki deluje v okviru kazenskega pregona. V predkazenskem postopku zbira obvestila in dokaze in jih posreduje tožilstvu, ki pelje postopek pri sodišču. To pa odloča o krivdi in kazni.
Kako dobro so preiskana ta kazniva dejanja? Kaj ste zaznali kot problem, da ni preiskanost boljša?
Preiskanost teh kaznivih dejanj je od 30- do 40-odstotna. Letos smo obravnavali 65 primerov in jih preiskali 40 odstotkov. Težave pri preiskovanju takšne kriminalitete so predvsem v sami obliki. Velikokrat zaznamo to kaznivo dejanje z velikim časovnim zamikom, meseca, celo več mesecev.
Zbiranje dokazov je v takšnih primerih zelo oteženo. Prav tako je specifika dejanj taka, da potrebujemo veliko znanja z okoljske zakonodaje. To pomeni, da se moramo dodatno izobraževati na tem področju, in tudi dokazovanje, zavarovanje dokazov o okoljski škodi zahteva še dodatne spretnosti in usposobljenosti.
Eden od takih primerov so požari na odlagališčih, pri katerih sumite, da so podtaknjeni. Požar je namreč lahko “priročen” način, da se nekdo znebi odpadkov, poleg tega je v primerjavi z dragim odvozom, predelavo odpadkov in sanacijo požar zastonj. Kako v takih primerih zbirate dokaze?
To je eden od teh primerov, ko je zbiranje dokazov zahtevno. Večinoma so takšna dejanja storjena v naravi, kar pomeni, da na dokaze vpliva vreme. Čas, ki preteče, nam ni v pomoč pri preiskovanju. Materialnih sledi, ki ostanejo na kraju, je zelo zelo malo.
Dokaze najbrž pogosto preverjate tudi z analizami v laboratorijih in podobno. Ste za to ustrezno opremljeni?
Kar zadeva analiziranje vzorcev, imamo strokovnjakov in laboratorijev, ki izvajajo analize, v Sloveniji dovolj. Če to potrebujemo, sodelujemo tudi s tujimi varnostnimi organi in lahko pošljemo vzorce tudi na dodatne analize v tujino. Bistvenih težav ni. Je pa druga specifika, ki se pojavi pri preiskovanju, in to je tolmačenje teh rezultatov, predvsem pred sodiščem. Tam izvedenci tolmačijo dokaze, na primer, ali gre pri določenem vzorcu za prekomerno onesnaženje.
Občutek med ljudmi je, da – če že – so kaznovani tisti na koncu verige okoljskega kriminala (voznik tovornjaka, ki strese smeti v gozd, ne pa tisti, ki ga je tja poslal in zaslužil) – ali ta občutek temelji na dejstvih?
Policija stori vse, da zbere vse dokaze in obvestila. Od storilcev, sostorilcev, napeljevalcev do naročnikov, o teh dokazih pa seveda potem tehta sodišče. Stvar tožilstva in sodišča je, kako uspešno zadevo zaključita. Mi v okvirih preiskovanja kaznivega dejanja poskušamo zajeti celotno sliko. Od neposrednega izvajalca kaznivega dejanja do tistih, ki so to naročili, plačali, pomagali ali bili drugače vpleteni.
Kako sodelujete z inšpekcijo?
Sodelovanje z Inšpektoratom za okolje in prostor je zelo dobro, tudi pri izmenjavi informacij o posameznih primerih. To se bomo trudili še izboljšati.
Kaj bodo vaše prioritete?
Naloga skupine bo preiskovanje hujših primerov takšne kriminalitete. Tu imamo veliko odgovornost vsi, celotna javnost, vsi državljani. To so načeloma kazniva dejanja “brez žrtve”, vsaj v prvi fazi. Žrtve tega kriminala smo seveda vsi, ki živimo na tem svetu oziroma v državi. Večja, kot bo ozaveščenost ljudi pri prijavljanju raznih sumljivih dogodkov in dejanj, prej jih bomo zaznali, učinkoviteje preiskovali, in tako se bo slika izboljšala. Apeliramo na vse ljudi, da se, če kaj sumljivega zaznajo, ne obrnejo stran in to prijavijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje