Programski svet RTVS je na današnji seji razpravljal predvsem o jezikovni kulturi in kulturi govora na radiu in televiziji. Tudi po mnenju varuhinja pravic gledalcev je govorno izobraževanje na televiziji prešibko in nesistematično.
Programski svet RTVS je glavnino današnje seje namenil jezikovni kulturi in kulturi govora na radiu in televiziji. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTVS Marica Uršič Zupan je namreč ugotovila denimo, da je govorno izobraževanje na televiziji prešibko in nesistematično. Na seji so se zavzeli za uresničitev ukrepov, ki jih je predlagala.
Uršič Zupanova je povedala, da uporabniki storitev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pričakujejo visoko raven jezikovne kulture in kulture govora, ki hkrati pomeni zgled za uporabo jezika v družbi. Zdi se ji umestno, da bi razmislili o uvedbi fonetične službe na Televiziji Slovenija (TVS), o lektorski službi za slovenski jezik na televiziji v Kopru ter o lektorski in fonetični službi za italijanski jezik v Regionalnem centru RTVS Koper-Capodistria na podoben način, kot je urejeno za madžarski jezik. Glede na današnji dogovor bo varuhinja pripravila smernice za rešitev izpostavljenih vprašanj.
V. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular je poudaril pomen centra za kulturo govora na radiu, ki ima temelje v 60. letih in predstavlja ključno podporo pri rabi slovenščine v radijskih programih.
Za nastopanje v živo na radiu zahtevajo vsaj eno leto izobraževanja, je povedal. Radio Slovenija je po njegovem pomemben ustvarjalec govorne norme, torej tistega, kar naj bi postalo standard govorjene besede v družbi.
Z opozorili, da je treba za jezikovno kulturo in kulturo govora zelo skrbeti, se je strinjal tudi v. d. direktorja TVS Uroš Urbanija. Na TVS sicer že potekajo ustrezni tečaji, bi pa lahko ta vidik še okrepili, se je strinjal.
Tudi pri vremenu maksimalni standardi govora
V razpravi je programski svetnik Aleksander Hribar, ki je predstavnik zaposlenih, menil, da bi morali na TVS tudi za napovedovalce vremena veljati maksimalni standardi govora, ne le minimalni. Jožef Jerovšek, ki ga je v programski svet predlagala stranka SDS, pa je izrazil prepričanje, da bi se morali novinarji pozdravljati v slovenščini, tudi če gre za bolj vedre programske vsebine, kjer uporabljajo več slenga.
Programski svet je imenoval tudi tri člane v žirijo za podelitev nagrade Franeta Milčinskega-Ježka, in sicer Iva Bana, Patrika Grebla in Alenko Gotar. RTVS podeljuje nagrado z željo, da bi spodbudili izvirne dosežke in nagradili opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Nagrado je lani prejel glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!