Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj sta danes poslancem predstavila proračunske dokumente za prihodnji dve leti.
Gre za korekcije proračunov za leti 2022 in 2023. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letošnje leto napoveduje 6,1-odstotno gospodarsko rast, je uvodoma dejal Janša. “Ugodna dinamika se bo nadaljevala tudi prihodnje leto, ko se pričakuje petodstotno gospodarsko rast, leta 2023 pa skoraj 3,5-odstotno rast BDP,” je povzel analizo Umarja.
Janša: Pričakovati izboljšanje salda državnega proračuna
V letu 2023 se pričakuje 3,3-odstotno rast prihodkov, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Odhodki državnega proračuna pa so v letu 2022 načrtovani v višini 13,9 milijarde evrov, 2023 pa v višini 13,4 milijarde evrov, je povedal Janša. Na račun zniževanja izdatkov za obvladovanje epidemije koronavirusa in krepitev investicij je, tako predsednik vlade, pričakovati izboljšanje salda državnega proračuna. Primanjkljaj državnega proračuna je tako ocenjen na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Za letošnje leto je primanjkljaj ocenjen na 7,9 odstotka BDP.
Minister Šircelj je napovedal rast prihodkov iz davka na dodano vrednost v letu 2022 za 8,5 odstotka, davka od dohodkov pravnih oseb za 5,6 odstotka in dohodnine za 10 odstotkov. “To seveda pomeni, da so ukrepi, ki so bili sprejeti v devetih PKP zakonih uspeli in da je odboj gospodarstva velik,” je minister povedal na seji.
Šircelj napoveduje zniževanja dolga glede na BDP za eno odstotno točko na leto. V letu 2024 bo znašal manj kot 75 odstotkov BDP. V letošnjem letu znašal 78,5 odstotka, v letu 2022 77,5 odstotka, v letu 2023 naj bi znašal 76 odstotkov.
Prvič izdana obveznica po negativni obrestni meri
“Slovenija je v zadnjem obdobju izredno izboljšala bonitete in bonitetno oceno na vseh mednarodnih trgih. Z drugimi besedami, kot veste, smo izdali 60-letno obveznico, izdali smo 10-letno obveznico po negativni obrestni meri,” je poudaril minister. Dodal je, da je tudi na področju bančnega sistema zagotovljena stabilnost.
[Proračun 2022 in 2023 v #DZ]
.@ASircelj: "Zadolževanje poteka po nizkih obrestnih merah, izdali smo celo obveznico z negativno obrestno mero. Prvič v zgodovini ??. Bonitetne ocene pa dokazujejo, da je ?? stabilna država. Investitorji nam zaupajo. Stabilne so tudi banke." https://t.co/Sx3OlYehZg
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) October 7, 2021
Spomnila sta tudi, da je za namene obvladovanja epidemije dovoljen odstop od fiskalnih pravil. Med državami EU je dosežen konsenz, da mora fiskalna politika v letu 2022 in 2023 še naprej spodbujati okrevanje, je povedal Janša.
Za dve milijardi investicij
Premier je za prihodnji dve leti napovedal več kot dve milijardi evrov investicij. Med njimi je izpostavil investicije v slovensko zdravstvo, za katere bosta v prihodnjih desetih letih namenjeni skoraj dve milijardi evrov. V prihodnjih dveh letih pa bo za investicije v slovensko zdravstvo namenjenih okoli 200 milijonov evrov letno.
Poleg tega je Janša naštel še investicije v infrastrukturo, protipoplavno ureditev, varovanje okolja, šole in vrtce, kulturo, znanost ter digitalno preobrazbo. V prihodnjih dveh letih je načrtovana gradnja ali obnova 600 postelj v domovih za starejše. V predlogu proračuna za 2022 je upoštevana uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini štirih odstotkov, kar predstavlja okoli 236 milijonov evrov.
Prav v visokih investicijah je Janša prepoznal razlog za bes opozicije. Poslanci opozicijskih LMŠ, SD, SAB in Levice so namreč današnjo sejo o proračunskih dokumentih obstruirali ter pri tem opozorili na neprimernost postopanja vlade do sodstva, STA, Evropske komisije, protestnikov in prebivalcev.
Pomen investicij vidi Šircelj v tem, da prinašajo večjo dodatno vrednost. Predvideno je, da se bo dodana vrednost v letu 2022 povečala za 12,1 odstotka glede na leto 2020, v letu 2021 pa za 7,1 odstotka glede na leto 2020. “To kaže na kvaliteto investicij, ki prinašajo večjo dodano vrednost, večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem,” je povedal minister. Želi si, da bi podjetja del dobičkov namenila dodatnim investicijam.
V prihodnjih dveh letih je pričakovati večanje zaposlenosti, Janša računa, da se bo število zaposlenih glede na pred krizno leto povečalo za 30.000. Je pa pri tem mogoče pričakovati večje omejitve zaradi demografskih trendov.
V prihodnje osredotočenost na umik protikoronskih ukrepov
Prisotnost določenih ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa je še mogoče pričakovati, je dejal Janša. Prav tako nekatere dejavnosti, med njimi je turizem, zaradi protikoronskih omejitev še ne bodo okrevale. Ekonomske in proračunske politike pa bodo v prihodnje osredotočene na umik začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanju strukturnih ukrepov, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih.
Fiskalni svet: Ambicije na področju javne porabe previsoke
Ob proračunih se poraja vprašanje, ali je javna poraba za prihodnji dve leti vzdržna glede na javnofinančno stanje države. Evropska komisija je v krizi precej omilila fiskalne omejitve, na primer omejitev dolga na 60 odstotkov BDP in primanjkljaja na tri odstotke BDP. Slovenija trenutno obe ti meji presega – primanjkljaj je že ob polletju znašal 5,8 odstotka BDP, javni dolg je bil konec lanskega leta pri 80,8 odstotka BDP.
Šircelj je že ob obravnavi proračunov za leti 2022 in 2023 na vladi dejal, da se bosta tako dolg kot primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševala. Kot je ta teden v oddaji Studio City na RTV Slovenija dejal predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, bo javni dolg absolutno gledano (torej v milijardah evrov, ne v odstotkih BDP) še naprej naraščal. “Fiskalna pravila so sicer začasno suspendirana, vendar so ambicije na področju javne porabe previsoke,” je opozoril Kračun.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje