Društvo Iskra je na dan žena na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziralo feministični protest s sporočilom "patriarhat ubija". Kot poudarjajo v društvu, 8. marec ni dan praznovanja, ampak dan upora. "Od pristojnih institucij zahtevamo ukrepe, od družbe pa, da spolnega nasilja več ne tolerira," so jasne protestnice.
Društvo Iskra je na dan žensk na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziralo feministični protest s sporočilom “patriarhat ubija”.
Preberite še: Strokovnjakinja o vzrokih za plačne razlike: Še slabše kot v 19. stoletju
Kot je govornica poudarila v nagovoru, 8. marec ni dan praznovanja in slavja, ampak dan upora, štrajka in protestov. “Ob mednarodnem dnevu žensk zahtevamo, da se s patriarhatom soočimo. Od pristojnih institucij zahtevamo ukrepe, od družbe pa, da spolnega nasilja več ne tolerira. Nasilje nad ženskami ima epidemične razsežnosti, prizadene ženske vseh starostnih skupin, kultur, ras, spolnih usmerjenosti in fizičnih sposobnosti. Nasilna dejanja nad ženskami so povezana z vprašanjem moči in dominacije. Vzrok nasilja je patriarhat,” so jasne v društvu Iskra.
Leta 2022 se je pri nas zgodilo 12 femicidov, letos že dva. “Pomembno je, da umore žensk poimenujemo z izrazom – femicid, ki poudarja, da se nasilje in umori zgodijo zgolj zaradi spola. Vsak femicid je preveč. Danes bomo govorile o svojih umorjenih sestrah. Javni prostor pa bomo zavzemale – dokler smo žive,” je še poudarila govornica.
“Nasilja, ki se dogaja med štirimi stenami, ne smemo spregledati. Največja verjetnost je, da bo žensko posilil, pretepel, zalezoval moški, s katerim je bila oziroma je še vedno v intimni zvezi. Nasilje je pogosto fizično in se izraža tudi v spolnih zlorabah in napadih. Pogosto vključuje tudi psihične in ekonomske zlorabe, ki so prav tako uničujoče. Intimno partnersko nasilje je prepogosto razumljen kot osebna težava, saj se dogaja v zasebnem okolju. Gre za družbeni pojav, zato terja odziv družbe,” je bila jasna še ena govornica.
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. “Lani je bilo ubitih 12 žensk. Vsak izmed nas pozna vsaj 12 žensk, ki so ali so bile žrtve v intimno partnerski zvezi. A pogosto tega ne vemo, saj žrtve molčijo. Nekatere ženske trpijo intimno partnersko nasilje 4 krat 12 in več let, saj jih je strah, da jim nihče ne bo pomagal. Več kot 12 let imamo v Sloveniji zakon o preprečevanju nasilja v družini in številne druge zakonske možnosti za zaščito žrtev nasilja,” je predstavila Zabukovec Kerin.
“Vsaj 12-krat so nam povedali ali pokazali, da smo vredne manj kot moški. Verjetno smo si več kot 12-krat rekle, da je bolje, da ostanemo nevidne – kot pa, da bi nas napadli tako, kot napadajo vidne ženske,” je še dejala in nadaljevala, da je minilo 12 mesecev, odkar so od odločevalcev zahtevale odločno ukrepanje političnih odločevalcev.
“A je v teh 12 mesecih bilo ubitih 12 žensk in to v zvezah, kjer bi morale biti varne,” je dodala. “Vsaj 12-krat torej lani nismo storili dovolj za zaščito žensk, pogledali smo stran, morda smo ženske tolažili, a nasilja nismo prijavili – in rekli dovolj,” je jasna Zabukovec Kerin. “Svoj glas smo premalokrat posodili tistemu, ki ga nimajo. Nismo se odzvali na sovražni govor, dovolili smo, da javno izpostavljene ženske ustrahujejo in ponižujejo.”
Kot skupnost smo zamudili priložnosti, da bi zaščitili 12 žrtev pred nasiljem. “Ženske, ki se po pomoč obrnejo na naše društvo, potrebujejo varnost, zaposlitve z dostojnim plačilom, institucije, ki razumejo, da se nasilje ne konča s koncem partnerskega odnosa. Strokovnjake, ki bodo zakone in pravilnike uporabljali za zaščito žrtev – in ne storilcev,” je še povedala in dodala, da potrebujejo tudi odločevalke in odločevalce, ki bodo prešli od besed k dejanjem. “Pred nami so nove priložnosti, upamo, da bomo v tem času šteli izboljšave in spremembe v sistemu – in ne ubitih žensk,” je sklenila.
S Kongresnega trga, kjer se je začel shod, so se za tem po Slovenski cesti sprehodili do stavbe ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi ulici in pozvali k spoštovanju 14. in 15. člena Istanbulske konvencije, ki od držav pogodbenic zahtevata sprejem potrebnih ukrepov za vključevanje omenjene problematike v učna gradiva na vseh ravneh izobraževanja ter zagotovitev ali okrepitev ustreznih usposabljanj za strokovnjake, med drugim policistov, socialnih in zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo z žrtvami in storilci tovrstnih nasilnih dejanj.
Nevladne organizacije, Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod TransAkcija in Delovni odbor za feminizem društva Iskra, so ob mednarodnem dnevu žensk na vlado in vsa pristojna ministrstva naslovile dopis, v katerem opozarjajo, da je nasilje nad ženskami naš skupni problem. Kot so zapisali v javnem pismu, smo kot družba dolžni zagotavljati pogoje, v katerih bomo nasilje dovolj zgodaj prepoznali in v katerih se bodo ženske počutile dovolj varne in opolnomočene, da bodo o nasilju zmogle spregovoriti.
Ženske zaslužijo manj
V študiji Univerze v Kaliforniji, v kateri je sodelovala tudi ljubljanska fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da so plačne prakse in ovire pri napredovanju krive za to, da ženske v 15 analiziranih državah zaslužijo manj kot moški.
V Slovenji so se po ugotovitvah raziskovalcev razlike v plačah med spoloma v desetih letih povečale, pri čemer ne gre samo za razlike med različnimi delodajalci, ampak za razlike pri istem delodajalcu za ista delovna mesta. Kakšne so razmere v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami in kako ukrepati, je v N1 STUDIO spregovorila profesorica s Fakultete za družbene vede dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela.
Celotno oddajo si lahko ogledate tukaj:
Pirc Musar: Biti feministka mi pomeni priznavati enakovrednost vseh ljudi
Na sprejemu predsednice republike Nataše Pirc Musar so se na gradu Brdo pri Kranju zbrale ženske, ki zasedajo pomembne politične položaje v Sloveniji. Poleg prve slovenske predsednice republike sta zbrane nagovorili tudi prva predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ter podpredsednica vlade in prva ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
“Naše izkušnje in delo dokazujejo, da smo ženske upravičeno lahko ponosne na prehojeno pot, zaradi njih pa lahko s pogumom načrtujemo prihodnost in brez sleherne zadržanosti rečemo: Tukaj smo. Druga za drugo in za vso družbo. Veliko nas je. Imamo znanje in sposobnosti,” je v svojem govoru poudarila Pirc Musar.
Spregovorila je o pomenu današnjega mednarodnega dneva žensk in feminizma za napredek družbe. Kar so izborile predhodne generacije pogumnih žensk, zato trpele, bile kaznovane, zapostavljene, trpinčene in žal celo umorjene, morajo ženske po besedah predsednice republike vsak dan iskreno ceniti in spoštovati.
“Ženske se še vedno pogosteje kot moški soočamo z ekonomsko odvisnostjo, zahtevnejšim usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja, s stereotipi, prevelikimi družbenimi pričakovanji, z nasiljem, nespoštovanjem, nestrpnostjo, tudi s sovražnim govorom,” je opozorila in poudarila: “Biti feministka mi pomeni priznavati enakovrednost vseh ljudi.”
Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru poudarila, da je biti ženska v družbi lepo, a v zdajšnjem času in prostoru. Opozorila je, da so v nekaterih državah ženske tudi v današnjem času v zelo slabem položaju.
Biti ženska v slovenski politiki je po njenih besedah zelo težko, saj si neprestano na očeh javnosti, ocenjevana po zunanjosti. “Zelo se ti odebeli koža v slovenski politiki, če vztrajaš,” je poudarila in dodala, da je biti ženska v slovenski politiki včasih vseeno lepo, denimo ob dogodkih, kot je bil današnji.
Tudi ministrica Fajon je opozorila na problem globalne neenakosti žensk. Kot je pojasnila, se je odločila, da v strategijo zunanje politike uvede koncept feministične zunanje politike.
“To, kar slišimo, kako smo oblečene, kako izgledamo, takšni šovinistični, seksistični komentarji na socialnih omrežjih ne smejo biti samoumevni (…) Tiste, ki smo danes na položajih, lahko s svojim glasom rečemo ne in naredimo drugače,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje