Prva odločitev ustavnega sodišča po pritožbah zaradi afere Black Cube

Profesor civilnega prava Rok Lampe je vložil ustavno pritožbo, ki jo je podpisalo osem posameznikov, zoper sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancem na marčevskih parlamentarnih volitvah.

Med drugim je ocenil, da je obveznost države ta, da zagotovi državljanu, ki ima aktivno volilno pravico, demokratične, svobodne in s strani "tuje sile nekompromitirane" volitve. A je to po njegovem država kršila, ker je dopustila, da se je v volitve vmešala "tuja izraelska obveščevalna agencija". Gre za afero Black Cube.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da pritožnik ni izkazal obstoja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo pritožbe, s katero izpodbija volilni izid. Zato je njegovo pritožbo zavrglo.

"Če pritožnik ne izkaže, da je na volitvah sodeloval kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odločitev državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov," je pojasnilo. Če pritožnik ne izkaže, da je pred vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče vložil pritožbo na državni zbor, niso izpolnjene procesne predpostavke, je dodalo.

Kot je še zapisalo v sklepu, objavljenem na spletni strani ustavnega sodišča, v postopku z ustavno pritožbo ne more zagotavljati sodnega varstva izida volitev, ki bi bilo skladno z zahtevami, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva. Sklep državnega zbora o potrditvi mandata poslancem ter poročilo mandatno-volilne komisije o volitvah v državni zbor in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev v državni zbor "niso posamični akti, ki bi se pred ustavnim sodiščem lahko izpodbijali z ustavno pritožbo".

Vseeno v presojo nekaterih členov zakonov

Je pa sodišče začelo presojo nekaterih členov zakonov o volitvah v državni zbor, o poslancih in o ustavnem sodišču. "Ustavno sodišče lahko v posebej utemeljenih primerih odstopi od pravila, da presojo ustavnosti zakona, na katerem temelji izpodbijana odločitev, opravi skupaj z odločitvijo o pritožbi zoper odločitev državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov. Ko mora sodišče za prihodnje volitve razrešiti dvome o tem, ali je sistem varstva volilne pravice po volilnem dnevu skladen z ustavo, lahko o ustavnosti zakonske ureditve odloča, kljub temu da je predhodno že odločilo o pritožbi," je navedlo.

Ustavno sodišče je sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti 106., 107., 108. in 109. člena zakona o volitvah v državni zbor, ki govorijo o varstvu volilne pravice, 7. člena zakona o poslancih, ki govori o pridobitvi in prenehanje poslanskega mandata, ter 69. člena zakona o ustavnem sodišču, ki govori o pritožbenem roku na odločitev o potrditvi poslanskih mandatov. "Ustavno sodišče bo te določbe presojalo zlasti z vidika skladnosti s pravicama do pravnega sredstva in sodnega varstva. O tem bo odločalo absolutno prednostno," so zapisali.

Vsaj še dve ustavni pritožbi zaradi afere Black Cube

Poleg pritožbe Roka Lampeta sta bili po volitvah zaradi afere Black Cube na ustavno sodišče vloženi vsaj še dve pritožbi. Zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev jo je vložila tudi skupina 30 državljanov s prvopodpisanim nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom.

Drugo ustavno pritožbo pa je vložil raper, producent, igralec in aktivist Darko Nikolovski, ki je na marčevskih volitvah v državni zbor tudi kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Vložitev njegove ustavne obtožbe so v Svobodi tudi javno podprli.