Ustavne pritožbe zaradi vpliva tujine na volitve: bi lahko državljani na ustavnem sodišču uspeli?

Zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev sta bili na ustavno sodišče danes vloženi (vsaj) dve ustavni pritožbi. Prvo je vložila skupina 30 državljanov s prvopodpisanim nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom.

Ustavnemu sodišču predlagajo, da pridobi vse relevantne podatke pristojnih državnih organov o morebitnem tujem vplivanju na volitve. "Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj," so poudarili.

Drugo ustavno pritožbo je vložil raper, producent, igralec in aktivist Darko Nikolovski. Kandidata Svobode na zadnjih državnozborskih volitvah so pri vložitvi ustavne pritožbe podprli tudi poslanci relativne zmagovalke volitev. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je do kršitev pravice do demokratičnih volitev res prišlo, mu Nikolovski predlaga, naj razveljavi zapisnik o ugotovitvi izida volitev, sklep o potrditvi poslanskih mandatov, in do končne odločitve zadrži imenovanje predsednika vlade in vlade same.

"Ustavno sodišče prejelo več vlog"

Ustavno sodišče smo vprašali, koliko ustavnih pritožb je prejelo zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev, kdaj bo te pritožbe obravnavalo in ali bi lahko do končne odločitve o pritožbah zadržalo imenovanje predsednika vlade oziroma oblikovanje nove vlade.

Njihov odgovor je bil kratek: "Ustavno sodišče je prejelo več vlog in jih bo obravnavalo v skladu s postopkom pred ustavnim sodiščem. Vsa morebitna dodatna pojasnila v zadevah so preuranjena."

Ribičič: Razveljavitev volitev manj verjetna

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič ocenjuje kot pozitivno, da je opozorilo o kršitvah pravice do svobodnih in demokratičnih volitev na ustavno sodišče prišlo z več strani. Prepričan je, da je šlo pri tujem vmešavanju za hud poseg v volitve, opozorilo pravnih strokovnjakov in skupin ljudi – torej ne le političnih strank – pa se mu zdi pomembno tudi zato, da se nesprejemljivi posegi v volitve ne bi ponavljali.

Po Ribičičevih besedah sicer držijo navedbe, da so sedanji pritožniki v času, ko se še ni nakazovala Janševa kandidatura za mandatarja in je na nekatere domnevne nepravilnosti opozarjal prvak SDS, poudarjali, da je bilo z volitvami vse v redu. A, kot dodaja, velja tudi obratno: Janša je po volitvah izpostavljal, kaj vse je bilo na njih narobe, sedaj pa o tem ne reče nobene besede več.

"Prav je, da vsi, ki so vključeni v proces, zlasti pa ustavno sodišče, povedo, kaj je tisto, kar zagotovo ni v skladu s črko in duhom ustave," poudarja nekdanji ustavni sodnik. Ob tem izpostavlja, da se je že večkrat zgodilo, da je ustavno sodišče ob zadevah, ki jih je sicer zavrglo, povedalo svoje mnenje, da je šlo za resne kršitve ustave. Če bodo vlagatelji ustavnih pritožb dosegli, da bo ustavno sodišče jasno reklo, da tuje vmešavanje v volitve ni dopustno, bo po Ribičičevem mnenju doseženo "že kar veliko". Da bi s svojimi pritožbami v celoti uspeli in bi ustavno sodišče volitve razveljavilo, pa se mu zdi manj verjetno.

Ustavno sodišče mora vložene ustavne pritožbe sicer obravnavati, lahko pa jih zavrže, če ni izpolnjenih procesnih pogojev, oziroma zavrne, če za odločanje ni vsebinskih pogojev. "Če bi ustavno sodišče do končnega odločanja zadržalo oblikovanje nove vlade, bi bil to znak, da gre za tako hude kršitve, da je odločanje o razveljavitvi volitev lahko upravičeno," poudarja nekdanji ustavni sodnik.

A se mu zdi zadržanje malo verjetno. "Pa ne zato, ker ne bi bilo jasno, da so skušali tuji akterji vplivati na volitve v Sloveniji in da je bila kršena pravica do svobodnih in demokratičnih volitev, temveč ker se postavlja vprašanje, kako so nedopustni posegi iz tujine in njihovo razkritje dejansko vplivali na volilce. Vprašanje je torej, ali je tisti, ki je koristil nepošteni vpliv iz tujine, s tem res pridobil, ali pa je morda več izgubil," pravi Ribičič.