V zadnjih 40 letih je Evropa izgubila več kot pol milijarde ptic, kažejo raziskave. Najbolj so ogrožene ptice, ki živijo na kmetijskih območjih.
Mnogi znanstveniki opozarjajo, da smo priča šestemu največjemu izumiranju vrst v zgodovini Zemlje in prvemu, za katerega odgovornost nosi človek.
Znanost opozarja, da so glavni vzroki za to predvsem netrajnostna raba zemlje, vode in energije ter podnebne spremembe. Trenutna stopnja izumiranja vrst je sto- do tisočkrat višja od stopnje naravnega izumiranja in se še povečuje. Dokazi za izgube živalskih in rastlinskih vrst v regijah in na svetovni ravni pa so neizpodbitni, piše spletna stran phys.org. Pri tem ptice niso izjema.
In če so podatki o izgubljanju biodiverzitete na globalni ravni še vedno precej razpršeni in omejeni, pa so zelo dobro raziskani in utemeljeni podatki o izginjanju ptic v Evropi. Naša celina ima namreč izvrstno mrežo znanstvenikov in amaterjev, ki že dolgo opazujejo in preučujejo ptice ter izmenjujejo podatke. Podatki rišejo mračno sliko, piše phys.org.: V zadnjih 40 letih je bilo v evropskih populacijah ptic izgubljenih približno 550 milijonov – več kot pol milijarde ptic.
Zaradi dobro preučenih in preverjenih podatkov znanstveniki tudi vedo, kaj je največji vzrok – pretirana uporaba kemikalij za zatiranje žuželk (insekticidi) in rastlin, ki veljajo za plevel (herbicidi). Nebrzdana in nekontrolirana uporaba teh pesticidov mnoge ptice prikrajšajo za njihov glavni vir hrane.
Število ptic na kmetijskih področjih v Evropi prepolovljeno
Študija, ki jo je v reviji za biološke znanosti PNAS objavila skupina evropskih znanstvenikov, kaže, da se je med letoma 1980 in 2016 številčnost navadnih ptic v Evropi zmanjšala za četrtino. Toda število ptic, ki živijo na kmetijskih območjih in površinah, se je v tem istem obdobju več kot prepolovilo.
Zmanjšalo se je tudi število gozdnih in mestnih ptic, severnih ptic, ki imajo raje mraz, in celo nekaterih južnih vrst ptic, ki imajo raje toploto, ugotavlja študija.
To prikazuje tudi zemljevid, objavljen v članku, ki kaže območja v Evropski uniji (po državah), kako se je v omenjenem obdobju spremenilo število posameznih skupin ptic. Zgoraj levo so podatki za ptice s kmetijskih območij, desno gozdne ptice, spodaj levo za ptice, ki živijo na urbanih območjih in desno za severne in južne ptice. Modra barva pomeni prirast, rdeča pa upad števila. Bolj kot je barva intenzivna, močnejši je upad oziroma prirast.
Slovenija beleži “zmeren upad”, ki pa (še) ne kaže dolgoročnega izboljšanja
Če na zemljevidu poiščemo Slovenijo, vidimo, da je na vseh štirih poljih “v rdečem”, kar pomeni, da pri nas število ptic iz vseh omenjenih skupin upada.
Vprašanja, povezana s stanjem ptičjih vrst v Sloveniji, smo naslovili tudi na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Predstavnik društva Alen Ploj nam je odgovoril, da DOPPS vsako leto izvaja popise ter spremlja populacije izbranih ciljnih vrst na območjih Natura 2000 ter vrst, ki so vezane na kmetijsko krajino. O tem objavljajo strokovna poročila.
Poročilo o opazovanju ptic kmetijske krajine iz leta 2021 tako ugotavlja, da sta v obdobju 2008 do 2021 strm upad zabeležili populaciji dveh vrst (poljskega škrjanca in divje grlice), zmernega pa populacije 14 vrst. Kot stabilne so v tem obdobju opisali pet vrst ptic, za sedem pa so ugotovili zmeren porast. Podatki iz poročila kažejo na “zmeren upad” in precejšnje zmanjšanje populacije v obdobju 2008-2021, v zaključku ugotavljajo avtorji poročila, ki dodajajo, da trenutno izboljšanje, ki so ga v monitoringu zabeležili, še ne kaže nujno izboljšanja dolgoročnega trenda.
Sicer pa je med najbolj ogroženimi vrstami zagotovo veliki škurh, katerega število parov pri nas lahko preštejemo na prste ene roke, je povedal Ploj.
V velikih težavah sta tudi vrtni strnad in črnočeli srakoper. Strme upade doživljajo tudi kosec (njegova populacija je v primerjavi z letom 1999 upadla za več kot 80 odstotkov), repaljščica in poljski škrjanec (v obdobju 2008-2021 je doživel strm populacijski upad, kar za 59,5 odstotka). Med vrstami, pri katerih število posameznih ptic hitro upada, je tudi divja grlica, ki se sooča z velikimi težavami predvsem na selitveni poti, saj jo (tako legalno kot nelegalno) lovijo praktično povsod, še dodaja Ploj. Večino vrst s strmim upadom populacije najbolj pesti izguba primernega habitata za gnezdenje, intenzivno kmetijstvo, poleg vsega pa še različne pasti na selitvi. V zadnjih 50 letih pa sta pri nas izumrli zlatovranka in južna postovka. Nekoč pogosti vrsti sta danes le redki gostji na njuni selitveni poti, nam je še povedal Alen Ploj.
V Postojni je sicer nedavno vedril nenavaden ptič, skrajno ogrožena vrsta, ki je pri nas izumrla že pred 400 leti. Posnetek smo objavili v tem članku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje