Devet od desetih zdravil je rastlinskega izvora. Rastline pa zaradi podnebnih sprememb in človeške aktivnosti pospešeno izumirajo, včasih še preden jih raziščemo.
Znanstveniki opozarjajo, da bi človeštvo lahko izgubilo do polovico prihodnjih zdravil, saj prav toliko rastlinskim vrstam grozi izumrtje, piše portal phys.org.
“Če upoštevamo, da devet od desetih naših zdravil izvira iz rastlin, strmimo v brezno potencialne izgube do polovice vseh prihodnjih zdravil,” je dejala britanska naravovarstvena analitičarka Matilda Brown, raziskovalka v kraljevih botaničnih vrtovih Kew Gardens v londonskem okrožju Richmond.
Trenutno je ogroženih 100.000 vrst rastlin
Ogrožena je skoraj polovica vseh cvetnic, kar je več kot 100.000 vrst, medtem ko naj bi bilo ogroženih 77 odstotkov vseh, ki jih znanost pozna, a jih še ni opisala. V nekaterih primerih rastline namreč izumrejo med časom, ki mine od prvega odkritja do znanstvenega popisa, kar v povprečju traja približno 16 let. Za te rastline vse dokler niso popisane in raziskane, tudi ne vemo, ali so morda potencialno zdravilne.
Številne na novo opisane vrste so značilne samo za eno regijo ali rastejo na območjih, ki so jih s svojo dejavnostjo močno zaznamovali ljudje. V Amazoniji, Indiji, na Kitajskem, v tropski jugovzhodni Aziji in delih Bližnjega vzhoda obstajajo številne “temne lise” znanja o tamkajšnjih rastlinah, saj so zaradi konfliktov, težkega terena in pomanjkanja financiranja ta območja težko dostopna ali nedostopna botanikom.
Trenutno najpopolnejši seznam znanih rastlinskih vrst (Svetovni seznam vaskularnih rastlin) vsebuje več kot 350.000 znanih vrst, ki ga je belgijski botanik Rafael Govaerts ustvarjal skoraj štiri desetletja. Ta seznam pa je treba nenehno posodabljati, saj vsako leto znanost opiše okoli 2.500 novih vrst.
“Trenutno preučujemo več kot 100.000 ogroženih rastlinskih vrst,” je za portal povedala Brown. “To je več kot skupno število vseh vrst vretenčarjev – sesalcev, ptic, plazilcev in rib.” Svoje ugotovitve so raziskovalci objavili v poročilu Stanje svetovnih rastlin in gliv.
O glivah vemo manj kot o Marsu
V podatkih o ogroženosti pa glive, ena najmanj razumljenih oblik življenja, niso vključene. Mikologi, ki jih preučujejo, ocenjujejo, da obstaja približno 2,5 milijona vrst gliv, od katerih jih je doslej skupno popisanih 155.000.
Alexandre Antonelli, profesor in znanstveni direktor v Kew Gardens, je povedal: “Več vemo o površju Marsa kot o glivah na tem planetu.” Pri trenutni stopnji znanstvenega opisovanja bi trajalo od 750 do 1.000 let, da bi katalogizirali vse vrste gliv, so povedali raziskovalci.
Antonelli je še dejal, da upa, da bo raziskava spodbudila oblikovalce politik, da pri izbiri območij, ki jih je treba zaščititi, upoštevajo rastline in glive kot del mednarodne iniciative, imenovane 30 x 30, katere cilj je zaščititi 30 odstotkov planeta do leta 2030.
Pri tem se odločevalci po Antonellijevem mnenju ne bi smeli osredotočali le na živali. “Ker so rastline in glive temelj vseh ekosistemov človeškega življenja, absolutno menimo, da morajo biti del tega procesa prepoznavanja območij 30 x 30, ki so najpomembnejša za rastlinsko in glivično raznolikost,” je dejal.
Raziskovalci iz Kew Gardens, ki so podali omenjeno poročilo, zato pozivajo, naj se vse na novo opisane vrste obravnavajo kot ogrožene, razen če se dokaže nasprotno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje