Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D mogoče pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, je jeseni in pozimi ključni vir vitamina D prehrana.
Uživanje zadostnih količin vitamina D je pomembno tako za pravilno delovanje imunskega sistema kot tudi za trdnost kosti. Vitamin D je namreč bistven za absorpcijo kalcija in fosforja iz prebavil.
Skupaj s kalcijem je pri dojenčkih pomemben pri razvoju in izgradnji kosti ter zob, preprečuje pojav rahitisa, pri odraslih pa prezgodnji pojav osteomalacije in osteoporoze, piše na spletni strani NIJZ. Poleg tega ugodno vpliva tudi na živčno-mišične funkcije, vnetja in izražanje številnih genov.
V okviru projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D so raziskovalci pred časom s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D mogoče pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, je jeseni in pozimi ključni vir vitamina D prehrana. Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot tri mikrograme.
Na NIJZ pa poudarjajo, da je pomembna vloga vitamina D za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija. Vitamin D ugodno vpliva tudi na živčno-mišične funkcije, vnetja in izražanje številnih genov. Ker pa je topen v maščobah, in se zato ob morebitnem presežku ne izloči z urinom, lahko ob prevelikih vnosih pride do hipervitaminoze, opozarjajo na NIJZ.
Vitamin D najdemo v ribjem olju, lososu, sardinah, skuši, jajčnem rumenjaku, maslu in jetrih, marsikdo pa si zalogo skuša zagotoviti tudi z jemanjem prehranskih dopolnil. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je pred dvema letoma ob predstavitvi zgoraj omenjene raziskave povedal: “Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56 odstotkov odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno večjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Glede tega moramo opozoriti, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg.”
Prehranska dopolnila so “zajahala” epidemijo
Na N1 smo v rubriki Poglobljeno pisali o prehranskih dopolnilih, katerih priljubljenost je narasla med epidemijo. Med izdelki, ki so med epidemijo imeli največjo rast prodaje, so zagotovo prehranska dopolnila in zdravila z vitaminom D. Kar zadeva domnevno ugoden vpliv dodajanja vitamina D na možnost okužbe in prebolevanje covida-19, podatki po dveh letih pandemije še niso ponudili jasnih odgovorov, nabralo pa se je nekaj spodbudnih zaključkov raziskav. Več v prispevku Prehranska dopolnila so “zajahala” epidemijo.
Sicer pa je nujno vedeti, da so obljube prehranskih dopolnil, s katerimi smo bombardirani potrošniki, velikokrat v nasprotju z dokazi o njihovi učinkovitosti, pospeševanje njihove prodaje predvsem na družbenih omrežjih pogosto temelji na vzbujanju nezaupanja v uradno medicino, s pretiravanjem s prehranskimi dopolnili pa lahko tudi konkretno škodimo svojemu zdravju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!