Menu Item
Razkrivamo nove podrobnosti aretacije ruskih vohunov, ki se je 5. decembra 2022 odvila na Primožičevi 35 v Ljubljani, kjer sta vohuna živela s svojima mladoletnima otrokoma. Po informacijah N1 je bil v vdor v hišo dokaj nasilen, saj so ju želeli dobiti "s prsti v marmeladi". Pri tem naj ne bi bilo nepomembno, da se ju aretira v ponedeljek. Ruska vohuna Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, ki sta v resnici Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva, sta danes odkorakala z ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ju je - kot smo razkrili na N1 - po njunem priznanju krivde obsodilo in izgnalo.
Dogajanje ima sicer dolgo brado. Začelo se je v Rusiji, kjer ilegalci (angl. Illegals) kot posebej izbrani pripadniki ruskih obveščevalnih služb opravijo večletni program urjenja. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) v poročilu o svojih aktivnostih v letu 2023 poudarja, da s tem urjenjem ruske obveščevalne službe ilegalce pripravijo na odhod v tujino, kjer ti prevzamejo lažno tujo identiteto in neopaženo delujejo pod globoko krinko (angl. deep cover). Po navedbah Sove gre za zelo usposobljene obveščevalce, ki so pri svojem delu konspirativni, opremljeni pa so s specializirano tehnično opremo.
“Pogosto pošiljajo v tujino pare, za izgradnjo njihove ilegalne identitete pa ruske obveščevalne službe (ROS) pridobijo rojstne liste državljanov tuje države, običajno takšnih, ki so umrli v zgodnjem otroštvu. Na osnovi teh podatkov ROS nato več let gradijo izmišljeno življenje, ki je podprto z resničnimi dokumenti,” lahko preberemo v poročilu.
Sova dodaja, da skušajo za čim boljšo krinko ustvariti videz, da gre za tujca v tuji državi – da je bil na primer rojen v eni državi, prebiva v drugi, širše sorodstvene vezi pa ima v tretji. Vse povezave ilegalca z Rusijo pa so zabrisane.
Kako sta gradila svojo lažno identiteto
Tem navedbam pritrjujejo tudi ugotovitve novinarjev ameriškega časnika Wall Street Journal. V članku, ki so ga objavili sredi junija, so natančno popisali graditev izmišljene identitete Marie Mayer Munos in Ludwiga Gischa. Po njihovih navedbah sta leta 2012 po ločenih poteh prispela v Argentino in se skoraj takoj lotila pridobivanja tamkajšnjega državljanstva.
Gisch je trdil, da je avstrijski državljan, rojen argentinski materi v Namibiji, kar mu je omogočilo hitro pot do državljanstva. Maria Mayer Munos pa je navajala, da je Mehičanka in predložila rojstni list, v katerem je pisalo, da je rojena v Grčiji.
Zakonca sta – tako Wall Street Journal – v argentinski prestolnici živela umirjeno in nevpadljivo življenje, sosedje so ju opisali kot vljudna in spoštljiva. V tem času sta se jima rodila hčerka in sin.
Poleti 2017 je družina s turističnim vizumom prišla v Slovenijo. Kot smo poročali tudi na N1, sta v Ljubljani odprla dve podjetji, ki sta jima služili kot krinka: računalniško podjetje DSM&IT ter spletno umetniško galerijo Art Gallery 5’14. Pisarno sta imela v stavbi na Parmovi ulici, kjer je registriranih tudi več drugih podjetij tujih državljanov.
Po besedah nekaterih poznavalcev delovanja obveščevalnih služb je Slovenija kot članica EU, Nata in drugih mednarodnih organizacij za rusko zunanjo obveščevalno službo zanimiva.
Prav tako je naša država dobro izhodišče za potovanja ilegalcev v druge evropske države in tamkajšnje pridobivanje informacij. Eno od vprašanj, ki naj bi v zadnjih letih zaposlovalo SVR, je odnos držav do ruske invazije v Ukrajini. Potem ko so bili iz številnih držav izgnani ruski obveščevalci, ki so se izdajali za diplomate, je postala vloga ilegalcev pri pridobivanju teh informacij še pomembnejša.
Sova: Stiki s politiki, gospodarstveniki, diplomati …
“Program ilegalcev omogoča, da lahko ruske obveščevalne službe delujejo v okoljih, ki Rusiji niso naklonjena, in vzpostavljajo stike z osebami z dostopom do želenih podatkov. Običajno gre za politike, gospodarstvenike in diplomate, od katerih v začetni fazi sodelovanja pridobivajo (in izvabljajo) občutljive podatke države, kasneje pa lahko tudi tajne. Ilegalci izvajajo v nekaterih primerih zelo občutljive operativne dejavnosti v tujini,” je v že omenjenem poročilu navedla Sova.
In dodala, da je protiobveščevalno razkritje tovrstnega delovanja zelo zahtevno, saj lahko ilegalci z lažno (nerusko) identiteto neovirano (brez vizumov) potujejo po evropskih (schengenskih) državah in so vse njihove povezave z Rusko federacijo zabrisane.
Dobri za pridobivanje informacij so tudi umetniški krogi
Maria Rosa Mayer Munos se je kot lastnica galerije očitno osredotočala na umetniške kroge in skušala prek njih priti še do drugih povezav in informacij.
Nekateri naši sogovorniki poudarjajo, da so po teoriji umetniški krogi za pridobivanje podatkov “dobri”: lahko pripravljaš razstave oziroma se jih udeležuješ kjerkoli po svetu, navzoč si lahko na spremljajočih druženjih, srečuješ najrazličnejše ljudi, umetniki so praviloma osebe s širokim krogom znanstev in tudi z vpogledom v družbeno dogajanje …
Ruska vohuna so spremljali več mesecev
S čim sta Mayer Munos in Gisch pritegnila pozornost obveščevalnih služb, za zdaj ni znano. Znano pa je, da je Sovo do njiju pripeljal namig tuje obveščevalne službe. Katera je bila ta “zavezniška služba”, v agenciji ne razkrivajo.
V medijih so se sicer pojavili zapisi, da bi lahko šlo za nemško ali za italijansko obveščevalno službo, a naši sogovorniki to zanikajo. Tako se zdi najverjetneje, da je informacija prišla od ameriške obveščevalne agencije CIA.
Po besedah naših virov pa ni šlo za jasno obvestilo v slogu: Gisch in Mayer Munos sta vohuna, temveč za namig, ki ga je Sova povezala z nekaterimi prej pridobljenimi podatki. Nato je ruska vohuna v Ljubljani več mesecev spremljala, tudi s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov.
Kako lahko Sova zbira informacije?
Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji določa, da se lahko agencija pod določenimi pogoji zateče k spremljanju mednarodnih sistemov zvez, tajnemu nakupu dokumentov in predmetov ter k tajnemu opazovanju in sledenju na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje. Izjemoma pa lahko pridobiva podatke tudi s kontrolo pisem in drugih občil ter z nadzorovanjem in s snemanjem telekomunikacij.
Ko naj bi na Sovi ocenili, da več podatkov o delovanju ruskih vohunov v Ljubljani tudi s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov ne morejo dobiti, so se odločili za akcijo. Policija je pridobila odredbo sodišča za hišno preiskavo v domovanju Gischa in Mayer Munos v ljubljanskih Črnučah, ki naj bi pripeljala do njune aretacije.
Prva hišna preiskava s prisotnostjo Sove pri nas
V odredbi je bilo navedeno obdobje, v katerem naj bi bila izvedena hišna preiskava – po nekaterih navedbah naj bi to obdobje obsegalo 17 dni. Kot smo poročali, je direktor Sove Joško Kadivnik najprej razmišljal, da bi prijetje ruskih vohunov izpeljali 28. novembra 2022, a je nato datum za teden dni premaknil.
V sporočilu za javnost, v katerem je zanikal navedbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega šefa policije Boštjana Lindava, da je na izbiro datuma aretacije vplival premier Robert Golob, je Kadivnik operativno-taktične razloge za določitev možnih datumov akcije povezal tudi z odredbami za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov.
Po navedbah nekaterih naših virov naj bi bila tako rekoč istočasno kot odredba o hišni preiskavi pridobljena tudi odredba o spremljanju (še ene) telefonske številke, ki bi utegnila privesti do konkretnih podatkov o vohunskem delovanju Gischa in Mayer Munos. Zato naj bi preverili še to možnost.
Informacij, ali so bili pri tem uspešni, ni, je pa policija 5. decembra 2022 na domovanju Gischa in Mayer Munos izvedla hišno preiskavo in ju aretirala. Prvič doslej je bila pri hišni preiskavi navzoča tudi Sova.
Kaj imajo z aretacijo opraviti ponedeljki?
Po besedah poznavalcev takratnega dogajanja pa je le malo manjkalo, da do akcije tudi tedaj ne bi prišlo. Policija in Sova naj bi namreč čakali, da je bil izpolnjen še en pogoj, ki je omogočil aretacijo ruskih vohunov.
Ali kot je dejal eden naših sogovornikov: “Čakali so, da ju ujamejo z roko v marmeladi.” Iz nekaterih navedb je mogoče sklepati, da so ju želeli zasačiti pri komunikaciji z Moskvo. Očitno pa je Sova ocenila, da lahko ruska vohuna “s prsti v marmeladi” dobijo ob ponedeljkih. Tako 28. novembra, ko naj bi po prvih razmišljanjih Kadivnika izpeljali aretacijo, kot 5. decembra, ko se je dejansko zgodila, je bil namreč ponedeljek.
Po odhodu otrok v šolo dokaj nasilen vdor v hišo
Vpad v hišo v Črnučah 5. decembra 2022 je bil po informacijah N1 precej nasilen – policisti so razbili šipe in se vanjo povzpeli skozi okna. Za takšno akcijo naj bi se odločili, da Mayer Munos in Gisch ne bi mogla prikriti sledov morebitnega kaznivega dejanja.
Policisti so pri ruskih vohunih našli večjo vsoto gotovine. Nekateri mediji so namigovali, da je bila ta namenjena plačevanju informacij oziroma podkupovanju ruskih obveščevalcev. Naši viri pravijo, da to ne drži in da je najdeni denar služil za življenje družine. Ob tem dodajajo, da s podjetjema, ki sta ju ustanovila v Ljubljani, visokih stroškov nikakor ne bi mogla pokriti.
Kmalu po aretaciji v Ljubljani sta izginila dva ruska ilegalca
Kmalu po aretaciji v Ljubljani sta neznano kam izginila Maria Tsalla in Compos Wittich. Tsalla in Wittich sta bila zakonca, a sta delala vsak na svojem koncu sveta. Ona v Grčiji, on pa v Braziliji, oba pa sta bila tudi v novih partnerskih zvezah. Kot je poročal Wall Street Journal, je Tsalla po aretaciji vohunov v Sloveniji v Atenah čez noč pustila (drugega) partnerja, ki naj ne bi vedel, da je bila ruska vohunka in da sploh ni Grkinja, rojena na otoku Evia, kot je trdila. Izkazalo se je, da je identiteto ukradla novorojenki, ki je umrla leta 1991. Wittich pa je po poročanju Wall Street Journala v Riu de Janeiru živel z veterinarko, ki je delala na tamkajšnjem ministrstvu za kmetijstvo. Ta je po njegovem izginotju pomagala koordinirati njegovo iskanje na družbenih omrežjih in prav tako trdi, da ni vedela, da je bil ruski vohun. Izginotje Tsalle in Witticha, do katerega je prišlo po aretaciji vohunov v Ljubljani, bi po nekaterih navedbah lahko kazalo na njuno povezavo z Mayer Munos in Gischom.
Po besedah naših virov so sicer policisti, ki so bili pripravljeni na vdor v hišo ruskih vohunov v Ljubljani, z akcijo toliko počakali, da sta otroka odšla v šolo. Po priprtju Mayer Munos in Gischa sta bila deklica in deček, ki sta zdaj stara 11 in 8 let, nameščena v začasno rejništvo. Kot je poročal Wall Street Journal, sta lahko starše, ki so ju seznanili z možnostjo, da bosta njuna mama in oče nekega dne ujeta, redno obiskovala v priporu.
Gisch in Mayer Munos sta bila do danes v priporu že skoraj dvajset mesecev: prvi na Povšetovi, Mayer Munos na Igu.
Po besedah naših virov kakšnih okrepitev varovanja zaradi njiju ni bilo. Na zaslišanjih naj bi molčala – sploh pa naj bi vsi njuni (ne)odzivi potrjevali, da gre za dobro pripravljena ilegalca ruske obveščevalne službe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje